Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
Med literarnimi oddajami, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, v tem tednu izstopajo obletnice Georgea Bernarda Shawa, Williama Wordswortha in Harolda Pintarja ter sveženj odmevov na koroški plebiscit v delih Prežihovega Voranca, Ivana Preglja in Petra Moharja.
Niz oktobrskih Humoresk tega tedna ob 70. obletnici smrti irskega pisatelja in dramatika Georgea Bernarda Shawa začenja kratka komedija Črna dama iz sonetov. Postavljena je na konec 16. stoletja, v njej pa nastopa William Shakespeare, ki pa namesto na svojo skrivnostno temno muzo, naleti na kraljico Elizabeto. Oddajo smo poiskali globoko v bogatih radijskih arhivih, leta 1978 so v njej nastopili Majda Potokar, Majolka Šuklje, Boris Juh in Brane Grubar.
Francoski filozof in literarni teoretik Roland Barthes je z Dnevnikom žalovanja v fragmentih, ki se gibljejo med impresijami in analizami, intuitivnostjo in filozofsko mislijo, ustvaril ganljiv spomenik pokojni materi. A konkretna osebna izkušnja prerašča v univerzalno.
Članek v The New York Timesu je avstralskega pisatelja Geralda Murnana, rojenega leta 1939, pred dvema letoma označil za »največjega živečega angleškega pišočega pisatelja, za katerega večina še ni slišala«. A kdo sploh je ta pisatelj, ki v duhu fenomenologov raziskuje zmožnosti in funkcije zavesti, uma in spomina in se »bolj kot na verodostojen prikaz zunanjih okoliščin osredotoča na umske procese«? Odgovor na vprašanje ponuja Literarni portret, ki ga je pripravil Andrej Pleterski.
Spomladi je minilo 250 let od rojstva pesnika narave Williama Wordswortha, enega izmed treh začetnikov romantike v evropski književnosti in od leta 1843 do smrti leta 1850 uradnega pesnika angleške kraljevine. Andrej Arko, prevajalec, ki je pred štirimi desetletji že pripravil izbor Wordsworthove poezije za knjižno zbirko Liriko, ga v Literarnem večeru predstavlja s poezijo, ki v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
Pred 90 leti rojeni Harold Pinter, eden najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev 20. stoletja, je pisal pesmi, prozo, eseje, radijske in televizijske igre, predvsem pa se je v zgodovino svetovne književnosti zapisal z nekaj deset gledališkimi igrami. Te so pogosto skrivnostne, nejasne, duhovite, nikoli pa lahkotne in nezahtevne. Literarni večer o njem z odlomki iz dram Servirc v prevodu Zdravka Duše, Hišnik v prevodu Janka Modra, Prevara v prevodu Dušana Tomšeta in V prah se povrneš v prevodu Darje Dominkuš je leta 2010 pripravila Staša Grahek.
Dogajanje na Koroškem pred stotimi leti je v književnosti močno odmevalo. Prežihov Voranc v romanu iz prevratnih dni Požganica pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta 1920. Ob tem razmišlja tudi o razmerju med nacionalnim in socialnim in v polnosti izpostavlja eno izmed težavnejših vprašanj slovenske nacionalne zgodovine. Prežihov primorski vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške. Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom se iz zornega kota malega človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko so se po plebiscitni zmagi že začela napovedovati nova stališča nemške politike do koroških Slovencev – povsem nasprotna obljubam izpred plebiscita. Odlomki bodo 10. in 11. oktobra objavljeni v sobotnih oddajah Izbrana proza in Literarni nokturno ter v nedeljski Spomini, pisma in potopisi.
Literarne oddaje med 4. in 10. oktobrom 2020
Nedelja, 4. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Črna dama iz sonetov
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
22.05 Literarni portret: Gerald Murnane
23.50 Literarni nokturno: Uroš Marolt: Jezdeci pozabePonedeljek, 5. oktober
23.50 Literarni nokturno: Kenneth Rexroth: Skrita LedaTorek, 6. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): William Wordsworth
23.50 Literarni nokturno: Peter Stamm: Gospodova večerjaSreda, 7. oktober
11.05 Literarna matineja: Newyorška pesniška šola
23.50 Literarni nokturno: Gregor Papež: Dve sliki v posteljiČetrtek, 8. oktober
23.50 Literarni nokturno: Tatjana Jamnik: ŽelodPetek, 9. oktober
23.50 Literarni nokturno: Franziska zu Rewentlow: Mi, špijoniSobota, 10. oktober
18.00 Izbrana proza: Prežihov Voranc: Požganica
23.50 Literarni nokturno: Ivan Pregelj: Umreti nočejo
Oddajo danes namenjamo klavirskemu koncertu. Zvrst, ki jo pogosto povezujemo z velikimi imeni glasbe 19. stoletja, kot so Beethoven, Liszt in Brahms, je svoje mesto našla tudi v razburkanem dvajsetem stoletju, v obdobju revolucij, vojn, tehnoloških pridobitev in razcveta vseh umetnosti. Tudi v dvajsetem stoletju sta klavir in orkester podedovala status nosilcev najveličastnejših koncertantnih del, hkrati pa sta se prilagodila glasbenemu razvoju dvajsetega stoletja.
6. aprila je minilo 50 let od smrti skladatelja Igorja Stravinskega, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. V zgodovino se je zapisal s sodelovanjem z baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom, ki je mladega skladatelja katapultiralo med zvezde tedanjega časa.
Trije izstopajoči filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma so se znašli v sekciji Intimni in globalni portreti. O njih v premisleku Gorazda Trušnovca.
V sklopu aktualnih in družbenokritičnih dokumentarcev so na 23. festivalu dokumentarnega filma predstavili med drugim film Nokturno priznanega italijansko-ameriškega režiserja Gianfranca Rosija, film Disident Bryana Fogla, ki obravnava umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija in Neprebojen Todda Chandlerja, ki problematizira kulturo strelskih obračunov v ZDA, še posebno na osnovnih šolah. Ogledala si jih je Tina Poglajen.
Švic smo si lahko ogledali že na lanskem Liffu, v teh dneh pa si ga lahko ogledate prek spletne strani Kinodvora. Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno, kot se zdi na prvi pogled. Oceno filma je pripravil Denis Valič
Na spletnem Kinodvoru si lahko ogledate dokumentarec Zakaj skačem. Film s svojo sporočilnostjo izzove naše predstave o avtizmu. Nastal je po istoimenski knjigi, ki jo je pri trinajstih letih napisal Naoki Higashida, avtistični negovoreč deček. V njej je opisal svoje drugačno dojemanje sveta. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Pred dnevi je švedski svet za umetnost razglasil letošnjega nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Namenili so jo francoskemu pisatelju Jean – Claudu Mourlevatu, ki v svojih knjigah velikokrat obnavlja pravljične motive in posodablja epske vsebine o večnih temah sveta in človeka. Žal nobena izmed njegovih knjig ni prevedena v slovenski jezik. Če v njegovem pisanju lahko zasledimo nekaj duha uporne Pike Nogavičke in avtorice dogodivščin te odraščajoče deklice, ki nasprotuje družbenim konvencijam - pisateljice Astrid Lindgren, pa je izvirna Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv.
Mario Uršič se je rodil v Trstu, kjer je ves čas tudi živel. Režijo je študiral na ljubljanski Akademiji za radio, film in televizijo. V zgodnjem obdobju je bilo pomembno njegovo sodelovanje z Jožetom Babičem, kasneje pa se je uveljavil kot dozorel in samosvoj gledališki ustvarjalec. Režiral je več kot 70 predstav v raznih slovenskih gledališčih, najtesneje pa je bil povezan s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo pomembno njegovo sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici, kjer je veliko režiral in bil dve leti umetniški vodja. Sodeloval je tudi z drugimi slovenskimi gledališči v Ljubljani, Mariboru in Celju in bil večkrat gost italijanskih gledališč. Posnel je tudi nekaj filmov za televizijo in režiral 80 radijskih iger na Radiu Trst. Svoj avtorski izraz je oblikoval na osnovi »stiliziranja, modernizacije in mediteranskosti«, pristopov, ki jih je prepletal v svojih režijah. Mario Uršič je rahločuten in kultiviran ustvarjalec, s čimer se je zapisal med dragocene slovenske gledališke umetnike, posebno mesto pa ima prav v primorskem gledališkem prostoru, kjer je ustvaril največ ter požlahtnil podobo gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje. Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj, med temi Borštnikovo za režijo in za scenografijo leta 1988, dve leti kasneje nagrado iz Prešernovega sklada. Bil je prvi dobitnik nagrade tantadruj za življenjsko delo, ki jo podeljujejo primorska gledališča.
Neveljaven email naslov