Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov