Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov