Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Vsebine Programa Ars
Nevidna in vidna povezljivost ter povezanost med sodobnimi tehnologijami in naravnim okoljem, med posameznikom in družbo, se dandanašnji dozdevajo nekaj samoumevnega. Vendar projekti onkraj fizičnega in zgolj vidnega še vedno odpirajo nekatera vprašanja. Na takšna so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki je potekala na spletu znotraj projekta "konS". Njegov namen je vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Spletne okrogle mize z naslovom "Sodelovanje umetnosti v inovacijah za prihodnost" so se udeležili, Marko Hren iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice, Miha Ciglar iz podjetja Ultrasonic, Darko Šuman iz podjetja Plastika Skaza ter dr. Peter Purg iz Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Prispevek je pripravila Aleksandra Saška Gruden. foto: projekt konS
28. novembra 2020 je minilo natanko 50 let odkar je bila ustanovljena založba ZKP Radiotelevizije Slovenija, nekdaj imenovana Založba kaset in plošč, danes Založba kakovostnih programov. Ob tej priložnosti bomo v današnji posebni oddaji, posvečeni tej obletnici, predstavili delovanje založbe in njen pomen za ohranjanje kakovostnih programov na nosilcih zvoka. V studiu gostimo Mojco Menart, muzikologinjo in vodjo založniške dejavnosti založbe ZKP in Žarka Ignjatovića, kitarista, ki je pri tej založbi izdal več plošč. Na telefonski zvezi v oddaji sodelujeta tudi skladateljica Nina Šenk in doktor muzikologije, skladatelj in glasbeni kritik, Gregor Pompe. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov