Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Vsebine Programa Ars
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Evropska krivda in odpuščanje skozi dokumentarne zvočne povečave Italije, Latvije, Nemčije in Slovaške v slovenskem prevodu
Neveljaven email naslov