Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost?
V nedeljo je na Dunaju v znamenitem Burgtheatru potekal kulturnoumetniški dogodek z naslovom Koliko prihodnosti ima naša preteklost?. Dogodek je bil posvečen prihajajoči stoletnici koroškega plebiscita. Najprej so igralci ansambla ljubljanske Drame (Saša Pavček, Marko Mandič) in Burgtheatra (Elisabeth Orth, Michael Heltau) interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sedem govork in govorcev osvetlilo problematike, povezane s koroškimi Slovenci. In kot je nakazoval že naslov, so pogledali tudi v prihodnost.
Datum 10. oktober 1920 – dan, ko je na Koroškem potekal plebiscit – je brez dvoma vreden spomina. Časovno obdobje stotih let pa ne nosi povoda za praznovanje, temveč prej za izpraševanje stanja in za pogled v prihodnost. Burgtheatr je z včerajšnjim razprodanim dogodkom Koliko prihodnosti ima naša preteklost? ponudil prostor za pogovor, hkrati pa z naslovnim vprašanjem pokazal na možnost kritičnega diskurza. Maja Haderlap, Robert Knight, Petra Kohlenprath, Andrina Mračnikar, Jani Oswald, Oliver Rathkolb in Peter Wieser so pod taktirko Wolfganga Petritscha več kot uro pretresali omenjeno provokativno vprašanje. Idejno je dogodek zasnoval Martin Kušej, gledališki in operni režiser slovenskih korenin, ki je od lanskega leta tudi direktor omenjenega gledališča.
Vsak govorec in vsaka govorka je imela malo časa za razpravo, pravzaprav ni prišlo do soočenja stališč, vsak oziroma vsaka je le podala nekaj misli o tem, koliko prihodnosti ima naša preteklost.
Koliko prihodnosti ima naša preteklost? je bil na simbolni ravni izjemno pomemben dogodek, ki bi bil pred nekaj desetletji verjetno neizvedljiv, saj je potekal v eni najpomembnejših in najuglednejših kulturnoumetniških institucij ne le na Dunaju, temveč v celotni Avstriji.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov