Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žirijo je prepričal njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo prejme ameriška pesnica Louise Glück za njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
S temi besedami je Mats Malm tajnik švedske akademije razglasil novo nobelovko za književnost. Louise Glück je ena najeminentnejših predstavnic sodobne poezije. Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin se je rodila leta 1943 v New Yorku. Zakaj je šla nagrada prav v roke Louise Glück, je takole utemeljil predsednik žirije Anders Olsson:
Louise Glück je objavila dvanajst pesniških zbirk in nekaj zbirk esejev o poeziji, vse pa zaznamuje stremljenje k jasnosti. Njene osnovne teme so družinsko življenje ter odnosi z bližnjimi. Kljub temu, da je zanjo pomembno avtobiografsko ozadje, pa Louise Glück ni osebnoizpovedna pesnica. Upesnjuje univerzalno izkušnjo, pri tem pa se naslanja na klasične motive in mitologijo. Glasovi Perzefone ali Evridike pripovedujejo o osebni preobrazbi z osebne perspektive, hkrati pa imajo univerzalno vrednost.
Louise Glück je prvo zbirko Prvorojene izdala leta 1968 in se hitro uveljavila kot eden najopaznejših pesniških glasov v sodobni ameriški književnosti. Letošnja nobelovka je dobro znana tudi pri nas. Ob številnih revialnih in radijskih objavah je leta 2011 v zbirki Nova lirika izšel izbor iz njene poezije z naslovom Onkraj noči. Poslovenila ga je Veronika Dintinjana.
Po pretresih, ki so zaznamovali sodobno zgodovino podeljevanja Nobelovih nagrad za književnost, se je švedska akademija odločila za varnejšo pot. Po Bobu Dylanu, netipičnem literatu, je del strokovne javnosti izrazil pomislek, ali so njegova besedila res tako kvalitetna, če jih beremo izključno kot literaturo in torej niso pospremljena z glasbo. Nato je sledilo obdobje spolnih škandalov, kar je zamaknilo podelitev nagrade iz leta 2018 v leto 2019, ko smo dobili torej dva nobelovca – Olgo Tokarczuk za leto 2018 in Petra Handkeja za leto 2019. Handkeja spremlja senca podpiranja Miloševićevega režima, kar je ob dodelitvi najprestižnejše nagrade za književnost vzbudilo kritične odzive in proteste.
Zdaj se je očitno švedska akademija torej odločila za politično korekten izbor in s tem nekako upravičila pričakovanja javnosti. Uresničila se je napoved mnogih, in sicer da bi bila primerna nagrajenka ženska avtorica, ki ni iz Evrope. Z Louise Glück smo dobili tako nobelovko, ki ni kontroverzna, ne nazadnje pa bo zato v ospredje stopila njena literatura, čemur je prvenstveno namenjena dodelitev Nobelove nagrade, na kar včasih pozabimo. Takole zveni njena pesem Teleskop v interpretaciji Drage Potočnjak.
Louise Glück niso pogosto omenjali med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost. V nasprotju z lanskim letošnji izbor gotovo ne bo izzval nasprotovanj. Prejemnico Nobelove nagrade za književnost bomo podrobneje predstavili tudi v naših radijskih oddajah:
Danes ob 17.00
Izšlo je: Louise Glück: Onkraj nočiNocoj ob 21.05 na Prvem
Literarni večer: Louise Glück: Pesmi iz zraka in ognjaNocoj ob 23.50
Literarni nokturno: Louise Glück: Onkraj Noči
Žirijo je prepričal njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo prejme ameriška pesnica Louise Glück za njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
S temi besedami je Mats Malm tajnik švedske akademije razglasil novo nobelovko za književnost. Louise Glück je ena najeminentnejših predstavnic sodobne poezije. Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin se je rodila leta 1943 v New Yorku. Zakaj je šla nagrada prav v roke Louise Glück, je takole utemeljil predsednik žirije Anders Olsson:
Louise Glück je objavila dvanajst pesniških zbirk in nekaj zbirk esejev o poeziji, vse pa zaznamuje stremljenje k jasnosti. Njene osnovne teme so družinsko življenje ter odnosi z bližnjimi. Kljub temu, da je zanjo pomembno avtobiografsko ozadje, pa Louise Glück ni osebnoizpovedna pesnica. Upesnjuje univerzalno izkušnjo, pri tem pa se naslanja na klasične motive in mitologijo. Glasovi Perzefone ali Evridike pripovedujejo o osebni preobrazbi z osebne perspektive, hkrati pa imajo univerzalno vrednost.
Louise Glück je prvo zbirko Prvorojene izdala leta 1968 in se hitro uveljavila kot eden najopaznejših pesniških glasov v sodobni ameriški književnosti. Letošnja nobelovka je dobro znana tudi pri nas. Ob številnih revialnih in radijskih objavah je leta 2011 v zbirki Nova lirika izšel izbor iz njene poezije z naslovom Onkraj noči. Poslovenila ga je Veronika Dintinjana.
Po pretresih, ki so zaznamovali sodobno zgodovino podeljevanja Nobelovih nagrad za književnost, se je švedska akademija odločila za varnejšo pot. Po Bobu Dylanu, netipičnem literatu, je del strokovne javnosti izrazil pomislek, ali so njegova besedila res tako kvalitetna, če jih beremo izključno kot literaturo in torej niso pospremljena z glasbo. Nato je sledilo obdobje spolnih škandalov, kar je zamaknilo podelitev nagrade iz leta 2018 v leto 2019, ko smo dobili torej dva nobelovca – Olgo Tokarczuk za leto 2018 in Petra Handkeja za leto 2019. Handkeja spremlja senca podpiranja Miloševićevega režima, kar je ob dodelitvi najprestižnejše nagrade za književnost vzbudilo kritične odzive in proteste.
Zdaj se je očitno švedska akademija torej odločila za politično korekten izbor in s tem nekako upravičila pričakovanja javnosti. Uresničila se je napoved mnogih, in sicer da bi bila primerna nagrajenka ženska avtorica, ki ni iz Evrope. Z Louise Glück smo dobili tako nobelovko, ki ni kontroverzna, ne nazadnje pa bo zato v ospredje stopila njena literatura, čemur je prvenstveno namenjena dodelitev Nobelove nagrade, na kar včasih pozabimo. Takole zveni njena pesem Teleskop v interpretaciji Drage Potočnjak.
Louise Glück niso pogosto omenjali med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost. V nasprotju z lanskim letošnji izbor gotovo ne bo izzval nasprotovanj. Prejemnico Nobelove nagrade za književnost bomo podrobneje predstavili tudi v naših radijskih oddajah:
Danes ob 17.00
Izšlo je: Louise Glück: Onkraj nočiNocoj ob 21.05 na Prvem
Literarni večer: Louise Glück: Pesmi iz zraka in ognjaNocoj ob 23.50
Literarni nokturno: Louise Glück: Onkraj Noči
Po poročanju časnika Delo naj bi Slovenija odpovedala razstavo v Bruslju, s katero naj bi se v poslopju evropskega parlamenta v času predsedovanja svetu EU predstavila Slovenija. Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih pripravlja kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije, ki se ukvarjajo družbeno aktualnimi temami in drugimi vprašanji sodobnosti. Koroško galerijo je k pripravi razstave po besedah direktorice Andreje Hribernik pred približno tremi meseci povabilo ministrstvo za kulturo, priprave so v polnem teku, za odpoved pa je sama izvedela iz medijev. Poudarila je, da imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom ter dodala, da so v projekt vstopili z zagotovil, da bodo pri pripravi razstave imeli proste roke. Po poročanju Dela naj bi sicer neuradno ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je v navadi, želeli predstaviti ob razstavi. Za pojasnila glede odpovedi razstave smo se obrnili na Ministrstvo za kulturo, od koder pa nam do sedaj še niso odgovorili.
Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.
V sobotnem terminu Sedmi pečat na naši nacionalni televiziji si lahko ogledate film Lepi fant – delo izpred treh let, posneto po resničnih dogodkih, v katerem Timothée Chalamet odigra fanta iz družine višjega družbenega sloja v Ameriki, ki jo sooči s svojo odvisnostjo od drog. Odvisnost od prepovedanih substanc pa je nekaj, kar filmi obravnavajo pogosto – predvsem v žanru drame – z nekaj najbolj znanimi primeri se lahko seznanite v besedilu Gorazda Trušnovca.
Prihodnji teden bo v tradicionalnem terminu festivala v Cannesu (ki so ga sicer prestavili na julij) potekalo srečanje producentov »na potezi«. Tako kot lani, ko je bila med mladimi producenti izbrana tudi Marina Gumzi, bo srečanje spet potekalo na daljavo: svoje trenutne projekte bo predstavilo 20 izbranih evropskih producentov; med njimi je v letošnjem izboru več kot polovica žensk in znova slovenski predstavnik. To je producent Andraž Jerič, eden od ustanovnih članov filmskega društva Temporama, kjer od leta 2013 dela kot producent in vodja razvoja projektov. Po vrsti kratkih in eksperimentalnih videov, glasbenih videospotov in prve sezone spletne serije V dvoje je v letu 2018 produciral Temporamin prvi celovečerni film Posledice, ki je imel uspešno mednarodno pot vse od svetovne premiere na festivalu v Torontu. V pogovoru z Urbanom Tarmanom je Andraž Jerič pojasnil, katere film razvija trenutno in kako utegne pandemija preoblikovati film in kino.
V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen
Letos mineva 200 let od kongresa zavezništva Svete alianse v Ljubljani, ki je našo deželo Kranjsko postavil ob bok državam, ki so krojile tedanjo zgodovino. Še danes se ga v prestolnici spominjamo z imeni, kot so Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev in Ruski car. Ob 200. obletnici kongresa Svete alianse je potekala mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu v organizaciji ZRC SAZU, Slovenske matice in Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani.
Z današnjim dnem se odpira tudi kultura. Kulturne ustanove, kot so knjižnice, muzeji, arhivi in galerije bodo število obiskovalcev določale glede na kvadraturo in število oseb. Za kulturne prireditve, kot so glasba, balet, ples, gledališče in kinodvorane v zaprtih javnih prostorih in na prostem morajo organizatorji zagotoviti sedišča, ki so lahko polovično zasedena.
Oddajo Glasba 20. stoletja tokrat namenjamo glasbi, ki je nastala v Združenih državah Amerike. Umetniška glasba je v Združenih državah v 20. stoletju prehodila svojo pot, dosti bolj umirjeno kot na stari celini, ki so jo ves čas pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim tokovom preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočala, da so bili pri komponiranju slogovno neobremenjeni in svobodnejši. V kratkem pregledu ameriške glasbene ustvarjalnosti v 20. stoletju bomo poslušali glasbo Henryja Cowella, Louja Harrisona, Mortona Feldmana in Miltona Babbitta.
Kvintet solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo na radijskem koncertu predstavil tri dela za harfo v komornih zasedbah s flavto in z godali: violino, violo in violončelom. Nastopili bodo ugledni komorni glasbeniki, ki so solisti orkestra: to so flavtistka Irena Rovtar, diplomantka študija flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorici Karolini Šantl-Zupan, violinistka in koncertna mojstrica Kana Matsui, ki je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato diplomirala na visoki šoli za glasbo v Lozáni in magistrirala na konservatoriju dunajske zasebne univerze, violistka Gea Pantner Volfand je končala podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Miletu Kosiju, prvi violončelist orkestra Igor Mitrović se je po diplomi iz violončela pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval na Akademiji za glasbo v Baslu, ter harfistka Sofia Ristić, ki se je po študiju pri profesorici Patrizii Tassini na glasbenem konservatoriju v Vidmu izobraževala pri francoskem profesorju Fabriceu Pierru. Pet solistov se bo posvetilo izvedbam treh komornih del iz bogate francoske glasbene zakladnice - treh različnih obdobij 20. stoletja.
V Slovenski filharmoniji se bo ob pol osmih zvečer začel letošnji koncertni abonma Tutti Akademije za glasbo. Ta je po premoru, ko zaradi preventivnih ukrepov niso smeli organizirati koncertov, svojo koncertno sezono letos zamaknila in jo namesto januarja začenja šele danes, kljub temu pa nas do septembra čaka še veliko zanimivih koncertov.
V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat poslušamo glasbo Ottorina Respighija, enega osrednjih italijanskih simfonikov prve polovice dvajsetega stoletja. Ottorina Respighija po glasbenem slogu uvrščamo blizu impresionizmu Debussyja in Ravela, njegova največja skladateljska zasluga pa je obnova italijanske simfonične glasbe. Pri tem se je zgledoval tako po sodobnem svetu kot po glasbenih arhaizmih svoje domovine.
Neveljaven email naslov