Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žirijo je prepričal njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo prejme ameriška pesnica Louise Glück za njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
S temi besedami je Mats Malm tajnik švedske akademije razglasil novo nobelovko za književnost. Louise Glück je ena najeminentnejših predstavnic sodobne poezije. Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin se je rodila leta 1943 v New Yorku. Zakaj je šla nagrada prav v roke Louise Glück, je takole utemeljil predsednik žirije Anders Olsson:
Louise Glück je objavila dvanajst pesniških zbirk in nekaj zbirk esejev o poeziji, vse pa zaznamuje stremljenje k jasnosti. Njene osnovne teme so družinsko življenje ter odnosi z bližnjimi. Kljub temu, da je zanjo pomembno avtobiografsko ozadje, pa Louise Glück ni osebnoizpovedna pesnica. Upesnjuje univerzalno izkušnjo, pri tem pa se naslanja na klasične motive in mitologijo. Glasovi Perzefone ali Evridike pripovedujejo o osebni preobrazbi z osebne perspektive, hkrati pa imajo univerzalno vrednost.
Louise Glück je prvo zbirko Prvorojene izdala leta 1968 in se hitro uveljavila kot eden najopaznejših pesniških glasov v sodobni ameriški književnosti. Letošnja nobelovka je dobro znana tudi pri nas. Ob številnih revialnih in radijskih objavah je leta 2011 v zbirki Nova lirika izšel izbor iz njene poezije z naslovom Onkraj noči. Poslovenila ga je Veronika Dintinjana.
Po pretresih, ki so zaznamovali sodobno zgodovino podeljevanja Nobelovih nagrad za književnost, se je švedska akademija odločila za varnejšo pot. Po Bobu Dylanu, netipičnem literatu, je del strokovne javnosti izrazil pomislek, ali so njegova besedila res tako kvalitetna, če jih beremo izključno kot literaturo in torej niso pospremljena z glasbo. Nato je sledilo obdobje spolnih škandalov, kar je zamaknilo podelitev nagrade iz leta 2018 v leto 2019, ko smo dobili torej dva nobelovca – Olgo Tokarczuk za leto 2018 in Petra Handkeja za leto 2019. Handkeja spremlja senca podpiranja Miloševićevega režima, kar je ob dodelitvi najprestižnejše nagrade za književnost vzbudilo kritične odzive in proteste.
Zdaj se je očitno švedska akademija torej odločila za politično korekten izbor in s tem nekako upravičila pričakovanja javnosti. Uresničila se je napoved mnogih, in sicer da bi bila primerna nagrajenka ženska avtorica, ki ni iz Evrope. Z Louise Glück smo dobili tako nobelovko, ki ni kontroverzna, ne nazadnje pa bo zato v ospredje stopila njena literatura, čemur je prvenstveno namenjena dodelitev Nobelove nagrade, na kar včasih pozabimo. Takole zveni njena pesem Teleskop v interpretaciji Drage Potočnjak.
Louise Glück niso pogosto omenjali med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost. V nasprotju z lanskim letošnji izbor gotovo ne bo izzval nasprotovanj. Prejemnico Nobelove nagrade za književnost bomo podrobneje predstavili tudi v naših radijskih oddajah:
Danes ob 17.00
Izšlo je: Louise Glück: Onkraj nočiNocoj ob 21.05 na Prvem
Literarni večer: Louise Glück: Pesmi iz zraka in ognjaNocoj ob 23.50
Literarni nokturno: Louise Glück: Onkraj Noči
Žirijo je prepričal njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo prejme ameriška pesnica Louise Glück za njen prepoznavni pesniški glas, ki z asketsko lepoto individualno izkustvo prenese v univerzalno.
S temi besedami je Mats Malm tajnik švedske akademije razglasil novo nobelovko za književnost. Louise Glück je ena najeminentnejših predstavnic sodobne poezije. Ameriška pesnica judovsko-madžarskih korenin se je rodila leta 1943 v New Yorku. Zakaj je šla nagrada prav v roke Louise Glück, je takole utemeljil predsednik žirije Anders Olsson:
Louise Glück je objavila dvanajst pesniških zbirk in nekaj zbirk esejev o poeziji, vse pa zaznamuje stremljenje k jasnosti. Njene osnovne teme so družinsko življenje ter odnosi z bližnjimi. Kljub temu, da je zanjo pomembno avtobiografsko ozadje, pa Louise Glück ni osebnoizpovedna pesnica. Upesnjuje univerzalno izkušnjo, pri tem pa se naslanja na klasične motive in mitologijo. Glasovi Perzefone ali Evridike pripovedujejo o osebni preobrazbi z osebne perspektive, hkrati pa imajo univerzalno vrednost.
Louise Glück je prvo zbirko Prvorojene izdala leta 1968 in se hitro uveljavila kot eden najopaznejših pesniških glasov v sodobni ameriški književnosti. Letošnja nobelovka je dobro znana tudi pri nas. Ob številnih revialnih in radijskih objavah je leta 2011 v zbirki Nova lirika izšel izbor iz njene poezije z naslovom Onkraj noči. Poslovenila ga je Veronika Dintinjana.
Po pretresih, ki so zaznamovali sodobno zgodovino podeljevanja Nobelovih nagrad za književnost, se je švedska akademija odločila za varnejšo pot. Po Bobu Dylanu, netipičnem literatu, je del strokovne javnosti izrazil pomislek, ali so njegova besedila res tako kvalitetna, če jih beremo izključno kot literaturo in torej niso pospremljena z glasbo. Nato je sledilo obdobje spolnih škandalov, kar je zamaknilo podelitev nagrade iz leta 2018 v leto 2019, ko smo dobili torej dva nobelovca – Olgo Tokarczuk za leto 2018 in Petra Handkeja za leto 2019. Handkeja spremlja senca podpiranja Miloševićevega režima, kar je ob dodelitvi najprestižnejše nagrade za književnost vzbudilo kritične odzive in proteste.
Zdaj se je očitno švedska akademija torej odločila za politično korekten izbor in s tem nekako upravičila pričakovanja javnosti. Uresničila se je napoved mnogih, in sicer da bi bila primerna nagrajenka ženska avtorica, ki ni iz Evrope. Z Louise Glück smo dobili tako nobelovko, ki ni kontroverzna, ne nazadnje pa bo zato v ospredje stopila njena literatura, čemur je prvenstveno namenjena dodelitev Nobelove nagrade, na kar včasih pozabimo. Takole zveni njena pesem Teleskop v interpretaciji Drage Potočnjak.
Louise Glück niso pogosto omenjali med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost. V nasprotju z lanskim letošnji izbor gotovo ne bo izzval nasprotovanj. Prejemnico Nobelove nagrade za književnost bomo podrobneje predstavili tudi v naših radijskih oddajah:
Danes ob 17.00
Izšlo je: Louise Glück: Onkraj nočiNocoj ob 21.05 na Prvem
Literarni večer: Louise Glück: Pesmi iz zraka in ognjaNocoj ob 23.50
Literarni nokturno: Louise Glück: Onkraj Noči
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov