Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Filmska iniciativa

09.10.2020


Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.

Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj  sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.

Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:

»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«

Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Filmska iniciativa

09.10.2020


Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.

Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj  sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.

Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:

»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«

Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov