Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov