Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov