Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov