Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
Poziv političnim odločevalcem, naj sprostijo finančna sredstva za filmsko produkcijo.
Včeraj so se v kinu Komuna, ki je te dni prizorišče 23. Festivala slovenskega filma, zbrali člani Filmske iniciative, ki jo organizira Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Na protestnem shodu so prikazali kratki film z naslovom Kdo je ustavil slovenski film. V njem znane osebnosti s področja filmskega ustvarjanja pozivajo politične odločevalce, naj sprostijo sredstva za film, ki so nujna za to, da bo spet stekla filmska produkcija pri nas.
Slovenski film se je v zadnjih devetih mesecih znašel v največji krizi po osamosvojitvi. Vrsta projektov je zaradi zamrznitve finančnih sredstev obstala v različnih fazah produkcije. Kljub sprejetju rebalansa državnega proračuna pa denarja še ni. Filmski ustvarjalci vidijo enega od razlogov za to v vse težjih birokratskih ovirah, predvsem pa državi očitajo nespoštovanje pogodbenih obveznosti. Zdaj so pripravili seznam zahtev. Režiser Matevž Luzar:
»Slovenski filmarji zahtevamo od odgovornih, naj končno sprostijo denarni tok, da bo lahko Slovenski filmski center deloval normalno in avtonomno, izpolnjeval pogodbene obveznosti in opravljal svoje naloge. Zahtevamo debirokratizacijo filmskega ustvarjanja in financiranja filma ter zahtevamo povečanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se seveda močno spopada tudi s krizo zaradi covida, in da postavimo slovenski film tja, kamor si zasluži biti postavljen.«
Režiser Matjaž Ivanišin je izrazil žalost ob ugotovitvi, da je slovenski film mednarodno bolj priznan kot doma – vrsta del je bila namreč v preteklih letih prikazana in nagrajena na več najpomembnejših festivalih po svetu, s čimer dokazujejo svojo kakovost. Producent Danijel Hočevar pa je opozoril na to, da imajo filmi za državo tudi pomemben gospodarski pomen.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov