Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
Kulturi bo prihodnje leto namenjenih največ sredstev v samostojni Sloveniji. Predlog proračuna ministrstva za kulturo naj bi se povišal za kar 25 odstotkov. A vendar opozicija obljubam ne verjame dokler ministrstvo ne izpolni manjših tekočih obveznosti za letošnje leto. Odbor za kulturo je imel v petek kar dve seji, po proračunu je bilo na vrsti še razveljavitev zakona o enotni cene knjige, ki naj bi jo ministrstvo predlagalo brez širšega posvetovanja.
Predlog proračuna predvideva povišanje za kar 25 odstotkov
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji odbora DZ za kulturo povedala novico desetletja. Kultura bo prvič po letu 2012 presegla dva odstotka državnega proračuna:
Za leto 2021 se sredstva ministrstva za kulturo glede na sprejeti proračun v globalu povečujejo za 46,3 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov, kar pomeni rekordni proračun v zgodovini Slovenije za kulturo.
V to višino pa še niso vključena evropska sredstva iz sklada za okrevanje ter kohezijska sredstva za prihodnje obdobje. Za leto 2022 je predlog proračuna sicer nižji za 8 milijonov, vendar še vedno visok glede na letošnje leto. Pa vendar opozicija državni sekretarki ne verjame. Ravno ta teden so namreč filmski ustvarjalci opozorili, da še niso prejeli izplačila za delo, ki je bilo opravljeno pred epidemijo. Ignacija Fridl Jarc je odgovorila, da bodo sredstva filmskemu centru izplačana, ko jih bo potrdila vlada. Njene besede opozicije niso prepričale, opozarjali so celo na zavajanje.
Na drugi današnji seji pozno popoldne pa je bila v ospredju razveljavitev zakona o enotni ceni knjige v 5. protikoronskem svežnju, ki je določal, da se knjige pol leta po izdaji ne smejo prodajati s popusti. Državna sekretarka je povedala, da zakon ni pocenil knjig, ni dvignil bralne pismenosti, je pa škodil manjšim založnikom brez knjigarn, zato so se na ministrstvu odzvali njihovemu pozivu. Bojan Švigelj z Mladinske knjige je opozoril, da je bila razveljavitev zakona predlagana brez razprave, in da velik del založništva o tem ni vedel nič. Dodal je še, da pravih učinkov zakona ne poznamo, ker ni bila opravljena njegova analiza. To pa bi pričakoval ob razveljavitvi zakona za katerega so si prizadevali več kot 15 let.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov