Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov