Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


11.01.2022

Odmevajo rezultati programskega razpisa Ministrstva za kulturo

Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše


07.01.2022

Leninov park

Vsebine Programa Ars


07.01.2022

Gustav Gnamuš slika »barve na poti«

Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.


06.01.2022

Dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju kulture

1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.


31.12.2021

Silvestrski večer

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.


02.01.2022

Najboljši filmi »Velikih treh« v 2021

Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?


30.12.2021

Deseti brat je postal tudi zvočna knjiga

Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.


30.12.2021

Kulturno-kreativni delavec je v času covida-19 potegnil krajšo

Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.


30.12.2021

Razstava o Mačku Muriju in muci Maci

Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.


29.12.2021

Andrej Goričar intervju

Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.


29.12.2021

Erotikon

Vsebine Programa Ars


29.12.2021

Erotikon: Zven tišine

Vsebine Programa Ars


28.12.2021

Deček, ki je prehitro rasel

Vsebine Programa Ars


25.12.2021

Prenos evangeličanskega bogoslužja

Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.


25.12.2021

Polnočno bogoslužje

Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.


Stran 33 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov