V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.