Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Letos brez vesne za najboljši film, najboljši igrani celovečerec je Ne pozabi dihati

12.10.2020


V petih kategorijah kipcev letos niso podelili, saj ni bilo filma, ki bi ponudil tisto, kar nagrada opisuje, je v imenu strokovne žirije zapisal njen predsednik Matic Majcen.

Nabor celovečernih tekmovalnih filmov na 23. Festivalu slovenskega filma bil je okrnjen zaradi nestabilnega javnega sofinanciranja oziroma zastoja s strani kulturnega ministrstva; dodatno ga je zaznamovala še zdravstvena kriza in z njo povezani omejitveni ukrepi. Strokovna žirija – poleg Matica Majcna so jo sestavljali Katja Colja, Siniša Gačić, Polona Petek in Maja Sever – ni podelila vesne za najboljši celovečerni film, medtem ko je za najboljši igrani celovečerec izbrala film Ne pozabi dihati, ki je bil nagrajen še za najboljšo fotografijo Radislava Jovanova.

Nagrade si vedno vesel. Je pa res, da to stanje in valovanje odraža situacijo, v kateri delamo produkcijsko premalo filmov in zaradi tega se naberejo, zamujajo in so leta, ko je več filmov, kot je bilo lansko, letos pa nekaj manj, naslednje leto jih bo spet več … To samo odraža stanje v našem filmu, kjer ni kontinuiranega in določenega naraščaja filmov. Upam, da se bo v naslednjih letih, tako kot je bilo obljubljeno, to izboljšalo in da bomo delovali v normalnih pogojih ter prišli do magične številke vsaj deset filmov na leto. 

… je povedal režiser filma Ne pozabi dihati Martin Turk. Daljši pogovor z njim bomo objavili v oddaji Gremo v kino.

Vesno za najboljši dokumentarec in nagrado društva slovenskih filmskih publicistov Fipresci je prejela Antigona – kako si upamo! Vesno je prejel tudi Miloš Kalusek, montažer Antigone. Za vlogo Kreona v Antigoni je bil z vesno za najboljšo moško vlogo nagrajen Primož Bezjak, medtem ko vesne za glavno žensko vlogo niso podelili, prav tako kot jih niso podelili v kategorijah režije, scenarija in maske.

Tri vesne je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Paradise – novo življenje, ki pri kateri so sodelovali slovenski filmski ustvarjalci: za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Katarina Čas, Niko Novak je bil nagrajen za scenografijo, medtem ko je bila Polonca Valentinčič nagrajena za najboljšo kostumografijo.

Za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je bil nagrajen film Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikouja. Film je prejel tudi vesno za najboljši zvok Saša Kalana in Toma Lemajića. Marjan Šijanec je prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo v manjšinski koprodukciji Vzorno vedenje.

Vesno za posebni dosežek na področju produkcije je prejel film Preboj Dejana Baboseka, ki je bil najboljši film po izboru občinstva 23. FSF-ja.

Vesno za najboljši kratki film so podelili Delčku režiserja Arona Horvatha Botke. Najboljše izvirno AV delo je po oceni žirije film Vesna Goodbye režiserke Sare Kern, najboljši študijski film pa Igra režiserja Luna Sevnika.

Na sklepni slovesnosti so izročili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo avtorju animiranih filmov Konradu Koniju Steinbacherju:

Kljub tej nagradi bom seveda še delal, dokler bom pri moči, zato ta nagrada ne pomeni zaključka nekega ustvarjalnega obdobja … Zanima me vse; predvsem gledam, da je film družbeno-kritičen, da je aktualen in da lahko z njim najdem kakšne novosti v izražanju.

S tremi vesnami in kritiško nagrado je po številu priznanj zmagovalni film 23. FSF-ja Antigona – kako si upamo! režiserja Janija Severja.

Bilo je v času, ko je v Novem mestu igrala Žižkova drama Antigona, ki sem jo potem uporabil predvsem kot predlogo. V filmu so odigrani zgolj inserti iz te drame. 

Kot je še poudarila žirija, so na 23. FSF-ju nagradili samo presežke, saj verjamejo, kot so zapisali, da filmsko ustvarjanje ni tisto, ki bi moralo plačevati ceno težkih družbenih okoliščin, v katerih se domača kinematografija v tem trenutku nahaja.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov