Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov