Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov