Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.

Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima  široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.