Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
Ob desetletnici delovanja so organizirali spletni simpozij in tiskovno konferenco.
Aipa je 11. oktobra 2010 dobila dovoljenje Urada za intelektualno lastnino za zbiranje avtorske in sorodnih pravic pri kabelski retransmisiji in privatnem reproduciranju AV del. Ima široko članstvo, več kot 800 jih je ta hip, in 1100 pooblastil v 50 državah, kar pomeni, da zastopa pravice svojih članov v tujini in tujih upravičencev pri nas. Aipa je član vseh mednarodnih organizacij, ki zastopajo avtorje, izvajalce in producente AV del, v štirih od njih je tudi v organih upravljanja. Aipa trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostajajo pa še pomembne bele lise, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del. Predsednik nadzornega odbora Aipa in režiser Klemen Dvornik je pri tem spomnil na evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ureja uporabo AV del pri novih načinih uporabe v 21. stoletju, kot so spletne platforme. Z digitalnimi načini uporabe so nastale nove pravice, vendar zakonodaja temu ni sledila. Na nujnost sprejetja direktive v slovensko zakonodajo so opozorili že nekajkrat. Če bi bila že sprejeta, bi AV ustvarjalci po oceni Aipe lažje prebrodili trenutne koronavirusne razmere, je poudaril predsednik nadzornega odbora Aipa Klemen Dvornik. Po njegovih besedah bi Slovenija morala uvesti sodobno kolektivno upravljanje s pravicami, kot ga poznajo v Evropi. Pri tem je predlagal, da bi se za vsako od skupin znotraj AV sektorja uvedle samostojne izvorne pravice, ki obstajajo v teoriji, ne pa tudi v zakonu, ter da bi bile te pravice, kjer je mogoče, neodtujljive oziroma neprenosljive.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov