Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov