Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je znova opozorila, da je domača kinematografija s strani vlade že več mesecev namerno zaustavljena. Filmski ustvarjalci zato niso poplačani za delo, ki so ga – nekateri celo lani – že opravili.
Naj pojasnimo kontekst: prejšnja vlada je javno sofinancirano domačo kinematografijo prekvalificirala iz državnih subvencij v investicije, kar terja posebno dokumentacijo. Sedanja vlada – kljub zavzemanju za debirokratizacijo – s to zahtevo nadaljuje. Pogodbeno dogovorjena in iz proračuna dodeljena sredstva Slovenskega filmskega centra, namenjena filmu, mora zato potrjevati še vlada, kar pa v dveh primerih še ni storila.
Zakaj ne obravnava gradiva, ki ji ga je kulturno ministrstvo poslalo že 12. maja (in še konec avgusta)? Zakaj tako dolgo čakanje vlade? Z Urada za komuniciranje odgovarjajo skopo, da je pred vladno obravnavo treba pridobiti še nekaj podatkov, vendar na dodatno vprašanje, za katere podatke gre ter kdo in od koga jih mora pridobiti, ne odgovarjajo. Odziv filmskega režiserja Mirana Zupaniča:
Bog nam pomagaj, če živimo v državi, kjer potrebuje vlada več kot pet mesecev za to, da pridobi podatke za vsega skupaj dobre tri milijone evrov, od katerih je odvisna usoda številnih ljudi in nadaljnjih projektov.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je zato pozvala poslance in predsednika državnega zbora, naj prekinejo z blokado slovenskega filma, pozvala pa bo še predsednika vlade in tudi predsednika Pahorja, sicer znanega ljubitelja sedme umetnosti.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov