Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov