Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu
Čeprav je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo dosegli boljši rezultat kot v lanskem letu.
Če sem lani ob obisku frankfurtskega knjižnega sejma povedal, da je uspelo Nemcem, ker so prodajne smernice na področju tiskanih knjig za malenkost obrnili navzgor, je letos treba reči, da je uspelo Skandinavcem. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov so imeli ves čas delno odprte knjigarne, dobro razvit digitalni trg je nadomestil izpad, ob popolnem odprtju knjigarn pa so Skandinavci nakupili še več knjig. Čeprav se je tudi v Sloveniji po odprtju knjigarn nakup povečal, ni bilo drugih dejavnikov, ki bi ublažili padec prodaje, ugotavlja profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač.
Pred letom ali dvema je bilo iz Frankfurta zaznati sicer povečano prodajo tiskanih knjig glede na elektronske, zdaj pa so elektronske in zvočne knjige dobile pospešek. Zmagovalna formula za založništvo v obdobju po pandemiji, ki ne bo enako kot prej, je uspešno sobivanje tiskanega in elektronskega medija ter nove prodajne poti. Država lahko tukaj veliko pomaga, ne more pa biti osrednji dejavnik, dodaja Kovač.
Kako se bo končalo prodajno leto za knjigo v Sloveniji in drugod, pa bosta ključna november in december, ki sta najmočnejša meseca za prodajo knjig. Pogovoru z Mihom Kovačem o spremljanju letošnjega virtualnega sejma, med drugim je povedal, da je »oddelal dva šihta«, lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje. foto: Pixabay/Free-Photos
Potem, ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, so se vrstila ugibanja za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo prostore. Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Takšno rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi videli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. Opozicija dvomi v ugoden razplet nastale situacije, saj se ministrstvo projekta ni lotilo na pravi način.
Publikacija Oxford Political Review je dan po ameriških volitvah za mnenje o napetem dogajanju, družbenih in kulturnih posledicah izrekanja ameriškega ljudstva povprašala filozofa Slavoja Žižka. V dopoldanskem spletnem prenosu je Žižek odgovarjal tudi na vprašanja slehernikov, ki so jih zbirali dan prej. “To so morda volitve, ki odločajo o usodi človeštva,” je dejal slovenski filozof. Poslušal ga je Blaž Mazi.
Na Metelkovi 6, od koder želi Ministrstvo za kulturo izseliti preko 20 nevladnih organizacij, bo mogoče dobil prostore prirodoslovni muzej. To je med možnostmi napovedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc na seji Odbora za kulturo v Državnem zboru. Predlagatelji seje so stopili v bran nevladnikom in opozorili, da se vrhunske ustvarjalce ne sme metati na cesto brez zagotovitve nadomestnih prostorov, še posebej ne v času epidemije. Nevladniki pa so izpostavili svoje delo in poudarili, da je ravno zaradi njihovih prizadevanj stavba na Metelkovi 6 v lasti Ministrstva za kulturo. Več pa v posnetku, ki smo ga pripravili za Radijski dnevnik.
Vsebine Programa Ars
Poslanci koalicije in Slovenske nacionalne stranke so na Odboru za kulturo bojkotirali parlamentarno razpravo, saj se razen enega od 10 članov niso udeležili seje in niso zagotovili zamenjave za svojo odsotnost. Prisotni so bili poslanci opozicije 19 članskega Odbora za kulturo. Na prvi današnji seji so želeli obravnavati zahtevo ministrstva za kulturo, da se z Metelkove izselijo nevladne organizacije, druga današnja seja pa bi bila namenjena očitkom o vladnem pritisku na javne medije in novinarstvo. Protesti opozicije v priloženem prispevku.
Neveljaven email naslov