Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako zveni književnost? Tudi tako kot Vlak ob 6.15

07.11.2020

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje. foto: Pixabay/Free-Photos

Prisluhnite zmagovalcu natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020, eseju o Rodinu, Heubnerjevi Prazni hiši in drugim

Ob 180. obletnici rojstva Augusta Rodina bomo predstavili njegovo prijateljstvo z Rilkejem. Mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji Spomini, pisma in potopisi nocoj ob 19.00 (Ars) lahko slišite nekaj odlomkov o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 let od Rodinovega rojstva.

Heubnerjeva Prazna hiša

V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na tako imenovano reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938. Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je na nemškem veleposlaništvu ustrelil diplomata, potem ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnale tudi njegove starše in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko število judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v obdobju tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 (Ars), ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.

Zmagovalec natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. Prisluhnete ji lahko nocoj v oddaji Literarni nokturno ob 23.50 (Ars).

V torek, 10. novembra, bomo v oddaji Literarni večer zaznamovali 170. obletnico rojstva Frana Detele, ki se je rodil v Moravčah. Pisati je začel razmeroma pozno, prvo povest Malo življenje je tridesetleten objavil v Ljubljanskem zvonu. O svojem pisanju je nekoč zapisal takole: “Kadar se (bravec) najmanj nadeja in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, tedaj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je samo zabaval.” Oddajo o njegovem življenju in ustvarjanju je leta 2000 pripravila Tina Kozin.

Martinova sreda

Ob godu sv. Martina bo Literarna matineja v sredo, 11. novembra, ob 11.05 (Ars) posvečena literaturi in vinu. “Vino, razpoloženje, alkohol, pijanstvo, utapljanje bolečine so v slovenski književnosti prisotni že v zgodnjih zapisih slovenskih preporoditeljev, skoraj vsa slovenska poezija je nastala iz nostalgičnega, uživaškega ali pomirjevalnega odnosa do vinskega kozarca kot najbolj naravnega sredstva za pomiritev ‘notranjih viharjev’, za zapis najbolj skrivnostnih misli duše in srca …”
Arhivska igrana oddaja Pohvala vinu, iz katere smo vzeli te besede, je v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši, kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju s torkovim praznikom. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.

Za martinovanje je značilna zahvalna pojedina, ker je iz mošta nastalo vino. Navadno se speče Martinova gos, skuhajo mlinci in rdeče zelje, predvsem pa se pije novo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom.

Na martinovo ponekod spremembo mošta v vino ponazarjajo s posnemanjem krsta, mi pa v okviru literarnega programa Radia Slovenija v sredinem Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars) z naslovom Pesmi o vinu predstavljamo nekaj interpretacij pesmi, ki tako ali drugače pripovedujejo o vinu in pitju žlahtne kapljice. Napisali so jih: France Prešeren (Zdravljica), Omar Hajam (Tri štirivrstičnice), Ivan Cankar (Prinesi vina, dekle, ti), Charles Baudelaire (Vino Zaljubljencev), Božo Vodušek (Balada o pijancu), Kajetan Kovič (Zdravica), Dragotin Kette (V gostilni), Janez Menart (Croquis) in Branko Šömen (Zelena kavarna). Interpretirata Boris Juh in Jurij Souček.

Socialna lirika

Ob 100. obletnici rojstva Aleksandra Bloka je Drago Bajt pripravil Literarni večer o njegovi poeziji, njeni premeni iz simbolistične v skorajda socialno, predekspresionistično liriko. Vprašanje o prekletstvu umetnosti, o vrnitvi k življenju, o socialni problematiki in resnični duhovni revoluciji, vprašanje o služenju človeški skupnosti, je namreč zaposlovalo Bloka vse do smrti 1921, kot je opozoril avtor oddaje Drago Bajt. V oddajo je uvrstil prevode Toneta Pavčka, Janeza Menarta in svoje, objavljene že leta 1978 v zbirki Lirika ter odlomka iz pesnikove pesnitve Dvanajst v prevodu Mileta Klopčiča. Blokova besedila so interpretirali Tone Gogala, Ivanka Mežan in Boris Juh. Ob 140. obletnici pesnikovega rojstva bomo oddajo vnovič predvajali v četrtek, 12. novembra, ob 21.00 (Ars).

Hude katastrofe pridejo z drobcenimi koraki

Sobotno popoldne bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 (Ars) predvajali dva odlomka iz knjige z naslovom Dnevni red, ki jo je napisal Eric Vuillard, dvainpetdesetletni francoski pisatelj, scenarist in režiser, avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za besedilo Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v Franciji. V Dnevnem redu (v prevodu Jaroslava Skrušnyja) se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so složno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja in drugo svetovno vojno.

Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, o katerih smo se vsi učili v šolah. Toda v Vuillardovi pripovedi dobijo še vse drugačne obrise in odtenke. Kakšne, vidimo na primeru priključitve Avstrije nemškemu rajhu, o kateri bomo lahko poslušali v soboto, 14. novembra. “Najhujše katastrofe se po navadi napovejo s tihimi in drobcenimi koraki,” še piše Vuillard.

Slovenska avtorica Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, scenarije, dramska besedila in mladinsko literaturo. Doslej je izdala štiri zbirke poezije, nazadnje leta 2018 zbirko Siringa, pripravlja pa že novo z naslovom In vendar sem. Za oddajo smo izbrali cikel pesmi iz nje z naslovom Za njo, Rahelo. Dela in izbori pesmi in zgodb Cvetke Bevc so prevedeni v številne tuje jezike. Slišite jih lahko prihodnjo soboto v Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars).

Spored literarnih oddaj med 8. in 14. novembrom

  1. november

14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary (2. del) ob 30. obletnici smrti
19.00 Spomini, pisma in potopisi: Rainer Maria Rilke −August Rodin, ob slikarjevi 180. obletnici rojstva
22.05 Literarni portret: Christoph Heubner: Prazna hiša
23.50 Literarni nokturno: Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 – 1. nagrada Jurij Černič: Vlak ob 6.15

  1. november

23.50 Literarni nokturno: Miran Košuta: Sodar, ob 60. jubileju

  1. november

21.00 Literarni večer: Fran Detela: Ob 170. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno: Marija Flegar: Dnevniške pesmi

  1. november

11.05 Literarna matineja: Pohvala vinu
23.50 Literarni nokturno: Prešeren et al.: Pesmi o vinu

  1. november

23.50 Literarni nokturno: Nazim Hikmet: Velo listje

  1. november

23.50 Literarni nokturno: Andrej Rozman - Roza: Uvod v Martina Krpana

  1. november

18.00 Izbrana proza: Eric Vuillard: Dnevni red
23.50 Literarni nokturno: Cvetka Bevc: In vendar sem


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kako zveni književnost? Tudi tako kot Vlak ob 6.15

07.11.2020

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje. foto: Pixabay/Free-Photos

Prisluhnite zmagovalcu natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020, eseju o Rodinu, Heubnerjevi Prazni hiši in drugim

Ob 180. obletnici rojstva Augusta Rodina bomo predstavili njegovo prijateljstvo z Rilkejem. Mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji Spomini, pisma in potopisi nocoj ob 19.00 (Ars) lahko slišite nekaj odlomkov o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 let od Rodinovega rojstva.

Heubnerjeva Prazna hiša

V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na tako imenovano reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938. Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je na nemškem veleposlaništvu ustrelil diplomata, potem ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnale tudi njegove starše in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko število judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v obdobju tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 (Ars), ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.

Zmagovalec natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. Prisluhnete ji lahko nocoj v oddaji Literarni nokturno ob 23.50 (Ars).

V torek, 10. novembra, bomo v oddaji Literarni večer zaznamovali 170. obletnico rojstva Frana Detele, ki se je rodil v Moravčah. Pisati je začel razmeroma pozno, prvo povest Malo življenje je tridesetleten objavil v Ljubljanskem zvonu. O svojem pisanju je nekoč zapisal takole: “Kadar se (bravec) najmanj nadeja in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, tedaj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je samo zabaval.” Oddajo o njegovem življenju in ustvarjanju je leta 2000 pripravila Tina Kozin.

Martinova sreda

Ob godu sv. Martina bo Literarna matineja v sredo, 11. novembra, ob 11.05 (Ars) posvečena literaturi in vinu. “Vino, razpoloženje, alkohol, pijanstvo, utapljanje bolečine so v slovenski književnosti prisotni že v zgodnjih zapisih slovenskih preporoditeljev, skoraj vsa slovenska poezija je nastala iz nostalgičnega, uživaškega ali pomirjevalnega odnosa do vinskega kozarca kot najbolj naravnega sredstva za pomiritev ‘notranjih viharjev’, za zapis najbolj skrivnostnih misli duše in srca …”
Arhivska igrana oddaja Pohvala vinu, iz katere smo vzeli te besede, je v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši, kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju s torkovim praznikom. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.

Za martinovanje je značilna zahvalna pojedina, ker je iz mošta nastalo vino. Navadno se speče Martinova gos, skuhajo mlinci in rdeče zelje, predvsem pa se pije novo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom.

Na martinovo ponekod spremembo mošta v vino ponazarjajo s posnemanjem krsta, mi pa v okviru literarnega programa Radia Slovenija v sredinem Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars) z naslovom Pesmi o vinu predstavljamo nekaj interpretacij pesmi, ki tako ali drugače pripovedujejo o vinu in pitju žlahtne kapljice. Napisali so jih: France Prešeren (Zdravljica), Omar Hajam (Tri štirivrstičnice), Ivan Cankar (Prinesi vina, dekle, ti), Charles Baudelaire (Vino Zaljubljencev), Božo Vodušek (Balada o pijancu), Kajetan Kovič (Zdravica), Dragotin Kette (V gostilni), Janez Menart (Croquis) in Branko Šömen (Zelena kavarna). Interpretirata Boris Juh in Jurij Souček.

Socialna lirika

Ob 100. obletnici rojstva Aleksandra Bloka je Drago Bajt pripravil Literarni večer o njegovi poeziji, njeni premeni iz simbolistične v skorajda socialno, predekspresionistično liriko. Vprašanje o prekletstvu umetnosti, o vrnitvi k življenju, o socialni problematiki in resnični duhovni revoluciji, vprašanje o služenju človeški skupnosti, je namreč zaposlovalo Bloka vse do smrti 1921, kot je opozoril avtor oddaje Drago Bajt. V oddajo je uvrstil prevode Toneta Pavčka, Janeza Menarta in svoje, objavljene že leta 1978 v zbirki Lirika ter odlomka iz pesnikove pesnitve Dvanajst v prevodu Mileta Klopčiča. Blokova besedila so interpretirali Tone Gogala, Ivanka Mežan in Boris Juh. Ob 140. obletnici pesnikovega rojstva bomo oddajo vnovič predvajali v četrtek, 12. novembra, ob 21.00 (Ars).

Hude katastrofe pridejo z drobcenimi koraki

Sobotno popoldne bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 (Ars) predvajali dva odlomka iz knjige z naslovom Dnevni red, ki jo je napisal Eric Vuillard, dvainpetdesetletni francoski pisatelj, scenarist in režiser, avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za besedilo Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v Franciji. V Dnevnem redu (v prevodu Jaroslava Skrušnyja) se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so složno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja in drugo svetovno vojno.

Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, o katerih smo se vsi učili v šolah. Toda v Vuillardovi pripovedi dobijo še vse drugačne obrise in odtenke. Kakšne, vidimo na primeru priključitve Avstrije nemškemu rajhu, o kateri bomo lahko poslušali v soboto, 14. novembra. “Najhujše katastrofe se po navadi napovejo s tihimi in drobcenimi koraki,” še piše Vuillard.

Slovenska avtorica Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, scenarije, dramska besedila in mladinsko literaturo. Doslej je izdala štiri zbirke poezije, nazadnje leta 2018 zbirko Siringa, pripravlja pa že novo z naslovom In vendar sem. Za oddajo smo izbrali cikel pesmi iz nje z naslovom Za njo, Rahelo. Dela in izbori pesmi in zgodb Cvetke Bevc so prevedeni v številne tuje jezike. Slišite jih lahko prihodnjo soboto v Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars).

Spored literarnih oddaj med 8. in 14. novembrom

  1. november

14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary (2. del) ob 30. obletnici smrti
19.00 Spomini, pisma in potopisi: Rainer Maria Rilke −August Rodin, ob slikarjevi 180. obletnici rojstva
22.05 Literarni portret: Christoph Heubner: Prazna hiša
23.50 Literarni nokturno: Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 – 1. nagrada Jurij Černič: Vlak ob 6.15

  1. november

23.50 Literarni nokturno: Miran Košuta: Sodar, ob 60. jubileju

  1. november

21.00 Literarni večer: Fran Detela: Ob 170. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno: Marija Flegar: Dnevniške pesmi

  1. november

11.05 Literarna matineja: Pohvala vinu
23.50 Literarni nokturno: Prešeren et al.: Pesmi o vinu

  1. november

23.50 Literarni nokturno: Nazim Hikmet: Velo listje

  1. november

23.50 Literarni nokturno: Andrej Rozman - Roza: Uvod v Martina Krpana

  1. november

18.00 Izbrana proza: Eric Vuillard: Dnevni red
23.50 Literarni nokturno: Cvetka Bevc: In vendar sem


08.07.2024

Kristalni globus in Stritarjeva nagrada

V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, letos pa mineva tudi 20. let festivala Animateka, ki jo bodo danes zvečer na stopnišču Mestne hiše proslavili s projekcijo izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti.


27.10.2023

Jesenske grozljivke v kinu

Jesen je čas, ko distributerji v kina po navadi pošljejo največ grozljivk, a letošnja bera je izdatno borna. Dobili nismo namreč nobenega izvirnega filma, temveč zgolj nadaljevanja in predelave zgodb, ki so že zdavnaj izgubile svežino. Najuspešnejši med vsemi, Nuna 2, je kljub nizki zaporedni številki namreč osmi film iz franšize Priklicano zlo, medtem ko je Žaga X že deseta, Izganjalec hudiča: Vernik pa šesti, če ne štejemo še dveh sezon televizijske serije. Številke niso vse, a te filmske sage so kar je v zgodbah zanimivega že povedale, novi avtorji, ki se jih lotevajo, pa so prej skrbniki blagovne znamke kot pa filmarji. Tako Nuna 2 denimo osredotoči grozo zgolj na nenadne pojave demonske nune, zgodba pa nima smisla, niti v navezavi na druge filme iz franšize. Edini izstopajoči element je nekoliko slovensko folklorno obarvan, saj redovnica premaga demona s poplavo posvečenega vina, kar zbudi asociacije na Vinopirje in Idilo. Žaga X je še slabša, ker avtorji očitno niso izgubili le kreativnosti, ki bi jo potrebovali za načrtovanje peklenskih pasti, temveč tudi moralni kompas, saj so Ugankarja spremenili v pozitivca. In to precej dolgočasnega, s fokusom na njegovem hiranju za rakom in trpljenju, ko postane lahkoverna žrtev prevare. Čar Ugankarja in njegovih mučilnih pasti je zmeraj bil v njegovi diabolični prebrisanosti in preračunljivosti ter v izkrivljeni etiki njegovega kaznovanja. S poskusom, da bi začutili njegovo bolečino, ni postal nič bolj človeški, le bolj dolgočasen. In ko smo ravno pri dolgočasnosti, to velja tudi za novo inkarnacijo Izganjalca hudiča. Film je ustvarila ista ekipa kot zadnjo trilogijo Noči čarovnic in sledi istemu kopitu. Nov film je nadaljevanje prve zgodbe, vendar brez posebne logike ali strašljivih scen. In medtem ko je Noč čarovnic vsaj transponirala delce subtilnih sporočil izvirnika v sodobni čas, jih Izganjalec hudiča: Vernik najprej nastavi, nato pa zavrže. Tako je denimo v izvirnem filmu iz leta 1973 zelo pomemben element enostarševska družina z materjo samohranilko, ki se ne odreče svojemu življenju. V novem imamo očeta samohranilca, a ta element povsem izzveni oziroma je zreduciran na najbolj splošne klišeje. V začetku film sicer odlično gradi napetost in suspenz, a proti koncu zapade v vse pasti podžanra demonske obsedenosti, ki smo jih že ničkolikokrat videli. A najbrž jih bomo spet, saj je nadaljevanje že v produkciji. Prvo filmsko pot pa začenjajo z duhovi umorjenih otrok obsedene animatronske pošasti v filmu Pet noči pri Freddyju. A tudi tukaj ne gre za izvirno delo, temveč za priredbo serije grozljivih računalniških iger. Te imajo veliko oboževalcev in film bo zaradi njih bržkone uspešen, čeprav si ne zasluži. Robotski medvedek in njegovi prijatelji so sicer nekoliko strašljivi, a bistveno manj kot v igri, razvlečena zgodba nima nobenega tempa ali logike, človeški junaki pa so tako zelo brez karizme, da jih animatronika zlahka prehiti. Novembra pride v kino še ena grozljivka, Govori z mano. Gre za izvirno zgodbo o skupini prijateljev, ki s stiskom balzamirane roke pridejo v stik z onostranstvom, kjer pa jih seveda ne čaka nič dobrega. Kritiki so navdušeni, napovednik je tudi videti sveže in srhljivo, tako da morda jesenska grozljiva scena le ne bo tako klavrna kot trenutno kaže.


27.10.2023

15. Noč grozljivk

Petnajst let Kinodvora – petnajst let tradicionalnega maratona grozljivk po izboru Marcela Štefančiča, jr.! Le slab mesec po tem, ko so 1. oktobra 2008 prvikrat zabrneli filmski projektorji novega ljubljanskega mestnega kina, se je namreč prvikrat odvila tudi tako imenovana noč groze, gorja & gravža, ki vedno znova navduši svoje specifično, a vztrajno občinstvo. Vsako leto, z izjemo koronskega 2020, ki resnično ni potrebovalo še dodatne grozote, Noč grozljivk v Kinodvor vabi s skupkom samosvojih, šokantnih, krvavih, nagravžnih, fizično in psihično napornih filmov, ki si skorajda brez premora sledijo od zgodnjega večera do pozne noči in tudi letos ni prav nič drugače. Kvintet žanrsko, vsebinsko in slogovno povsem raznolikih filmov, zbranih z različnih koncev svetovne kinematografije, začenja hommage anksioznosti in družbeni odtujenosti ameriškega režiserja in scenarista Arija Asterja Beau se boji z izvrstnim Joaquinom Phoenixom v glavni vlogi. Brezizhodna distopičnost tragikomičnega sveta, v katerem privrejo na plan vse travme otroštva, zaznamovanega s posesivno in čustveno manipulativno materjo, neizživeto poletno romanco in z razžirajočim občutkom krivde na sploh, brez dvoma sodi v sam vrh bizarnejših sodobnih filmskih biserov. »Freud bi lucidne sanje tega imerzivnega, ultimativnega grešnika, bizarnega meniha, ki ob rojstvu ni zajokal in ki mu ne bo nikoli bolje, interpretiral še globoko v 21. stoletje,« je izbor svojega prvega letošnjega filma pospremil Štefančič, gledalec pa bo v skoraj treh urah dodobra spoznal občutek tesnobe, strahu in nemočne disfunkcionalnosti. Od življenja prestrašenemu Beau sledijo trije nekoliko živahnejši in vsebinsko morda tudi nekoliko bolj tipični filmi za noč čarovnic: v korejskem Lovu na volkove se v krvi in brutalnih borbah nevarni jetniki na breziizhodni ladji spopadejo z neobčutljivim zobmijevskim supervojakom, Besna Becky je izvrstno nadaljevanje o odločni manični najstnici z ničelno toleranco do bebavih primitivnih fašističnih seksistov, ki že rahlo meji na burlesko, med njima pa je na sporedu vsaj na prvi pogled tokrat najbolj klišejska grozljivka – klicanje duhov. A avstralski šoker bratov Dannyja in Michaela Philippoua Govori z mano je vendarle več od zgolj ponesrečenega sedenja v krogu s prsti na ouija plošči s pričakovano pogubnimi posledicami, je tudi zgodba o soočanju s preteklostjo, osamljenostjo, krivdo in iskanjem tistih občutkov, ki bi te vsaj za nekaj trenutkov iztrgali iz otopelosti. A vsak tak pobeg ima svojo ceno in nekoliko preveč arogantna skupina najstnikov jo plača z natančnim odmerkom priskutnih demonov, nasilja in krvi. Natančno izpeljan lok stopnjevanja napetosti pa je tudi odlika zadnjega filma letošnjega grozljivega petorčka, avstrijske Družinske večerje, ki jo bodo najvztrajnejši dočakali v zgodnjih jutranjih urah prvega novembra. Režiser in scenarist Peter Hengl v svojem celovečernem prvencu gledalca pripelje na samotno in temačno posestvo poznane avtorice kuharskih knjig, kamor na kratke počitnice prispe tudi njena nekoliko močnejša nečakinja Simi. V želji po izgubi odvečne teže Simi privoli v vse bolj čudaške tetine nasvete, dolgo časa pa si zatiska oči tudi pred stopnjevano nenavadnim obnašanjem vseh družinskih članov. Vse dokler tudi sama nehote ne postane del morbidnega rituala … Pestra bera letošnje Noči grozljivk bo že tradicionalno zadovoljila vse okuse tega raznolikega filmskega žanra, zajtrk za tiste, ki bodo zdržali čisto do konca, pa bo imel brez dvoma prav poseben priokus.


05.10.2023

Umrl je skladatelj Avgust Ipavec

V 83. letu življenja se je v noči na torek, 3. oktobra, na Dunaju poslovil skladatelj, duhovnik in dirigent Avgust Ipavec (foto BoBo).


04.10.2023

V Ljubljani se začenja mednarodni festival stripa Tinta

Tinta bo do nedelje ponudila razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco in otroški program, odprli bodo tudi sejem stripov. Festival se bo v nedeljo tradicionalno sklenil v Kinu Šiška s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta ter z risanim koncertom, na katerem bosta moči združila priljubljeni zagrebški glasbenik Miki Solus in Izar Lunaček. Več o programu letošnjega festivala pa Pia Nikolič iz programske ekipe festivala.


04.10.2023

Festival Indigo: Ali gre zares?

V ljubljanski Cukrarni se nocoj začenja že osmi »festival Indigo«, ki se bo v soboto zaključil z gostujočo bralno-gledališko predstavo «Zarotniki«. Letošnjega so organizatorji zasnovali z osrednjim vprašanjem: »Ali gre zares?«.


03.10.2023

Z uporom se začenja 29. festival Mesto žensk

Začenja se 29. mednarodni festival Mesto žensk. Na dvanajstih prizoriščih v Ljubljani bo več kot 90 umetnic in umetnikov pripravilo 36 dogodkov. Osrednja tema bo upor.


03.10.2023

Šterkijada za začetek 26. Festivala slovenskega filma Portorož

S projekcijo celovečernega igranega filma Šterkijada se odpira 26. Festival slovenskega filma Portorož. Film je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je bo po napovedih udeležila ministrica za kulturi Asta Vrečko, bodo podelili nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, ki se odslej imenuje nagrada Milke in Metoda Badjure. Izročili jo bodo direktorju fotografije in filmskemu snemalcu Radu Likonu.


29.09.2023

Na mariborskem Intimnem odru GT22 premiera avtorske predstave Krik: Vrzeli

Gre za projekt skupine študentov in absolventov Akademije za gledališče radio, film in televizijo, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; prva je imela podnaslov Prvi glas, v njej so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju, drugo pa napovedujemo zdaj.


29.09.2023

Na festivalu Itn. je ena od osrednjih literarnih gostij mlada nizozemsko-turška pisateljica Lale Gül

Lale Gül v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Za knjigo, ki je bila prodana v več kot 300.000 izvodih, je Gül dobila več pomembnih nagrad, v slovenščini pa jo lahko beremo v prevodu Stane Anželj. Ob obisku v Ljubljani se je z njo pogovarjala Petra Meterc.


22.09.2023

Tri skrbi pred Frankfurtom: vidnost, vidnost, vidnost!

Čeprav bo Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot častna gostja nastopila z več kot 250 dogodki, to še ne pomeni, da bomo oktobra v ospredju. Kurator častnega gostovanja Miha Kovač je ob razgrnitvi programa poudaril, da se je zadnji dve leti v Sloveniji ustvarila iluzija, da je pozornost slovenskim avtorjem v Frankfurtu zagotovljena, zato so ves čas v ospredju njihovih skrbi vidnost, vidnost in še enkrat vidnost. Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos pa je na sredini novinarski konferenci v Frankfurtu povedal, da je zadnji čas veliko potoval, in da je povsod je čutiti globoko negotovost, ki je povezana z umetno inteligenco (foto: Frankfurtski knjižni sejem / Nurettin Çiçek).


21.09.2023

Izšel je prevod korespondence med Nikolo Teslo in J. P. Morganom & Co.

V atriju Znanstveno raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani so predstavili knjigo z naslovom Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Gre za monumentalno, več kot šesto strani dolgo knjižno delo urednika in prevajalca Tiborja Hrs Pandurja, ki je nastajalo več let in ki ga je izdala založba Litera v sodelovanju z založbo omenjenega raziskovalnega centra. Kot pove že naslov, gre za izbor pisem, ki je Tesla pošiljal na začetku 20. stoletja nekaterim ameriškim bankirjem, da bi pridobil finančna sredstva za svoje projekte. A v njih je mogoče razbrati mnogo več, tudi njegov svetovni nazor in psihološki profil, pa zgodovinsko ozadje v Ameriki v začetku 20. stoletja. Foto: Wikipedija


15.09.2023

Festival DokuDoc 2023

V Mariboru se je v četrtek začel mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki pa prvič v 12-letni zgodovini ni prejel javnih sredstev, zato je filmska ponudba letos precej skromna. Prispevek o letošnji ediciji festivala, ki jo lahko obiščete do nedelje, je pripravila Brigita Mohorič.


15.09.2023

15 let programa Kinobalon v Kinodvoru

S septembrom se je v Kinodvoru v Ljubljani začela nova sezona programa Kinobalon, namenjenega otrokom in mladim, izšel je tudi novi šolski katalog. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Petro Slatinšek, vodjo programa Filmska vzgoja in mlada občinstva pri Kindvoru.


11.09.2023

Ob 60. letnici Arsa tudi ulična razstava plakatov

V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani smo organizirali natečaj za priložnostni plakat, s katerim smo želeli opozoriti na poseben pomen Arsa v radijskem in širšem medijskem prostoru, v katerega prinaša poročanja, avtorske oddaje in intervjuje o kulturni, umetnosti in znanosti, hkrati pa ustvarja tudi veliko lastne produkcije, kot so radijske igre, koncerti in literarni program. Kako torej vse to zajeti v podobo na plakatu? Ne toliko informirati, kot bolj vizualno izraziti Arsovo srž? Na natečaj z naslovom Ars 60 – Umetnost poslušanja je prispelo 18 predlogov, strokovna žirija jih je na TAM-TAM-ovo ulično razstavo na Čufarjevi v Ljubljani uvrstila 11. 3. mesto je pripadlo Janu Hostniku, posebni omembi Zali Reberc in Žigu Anderliču, 1. mesto pa sta si za svoja plakata razdelila Ana Govc in Urban Šelj. Pogovarjali smo se z njima in s članico žirije, sicer novinarko na Arsu, Izo Pevec.


08.09.2023

Otto Tolnai - mojster pesniških podob

Nagrajenec Vilenice, leta 1940 v Vojvodini rojeni madžarski pesnik, pisatelj, dramatik in esejist Ottó Tolnai, v svoji literaturi asociativno niza podobe, poezijo odkriva v podrobnostih, vsakdanjih predmetih, osebnem in družbenem dogajanju, stvarnost in fantastika se nenehno prepletata. Jutka Rudaš ga je v utemeljitvi nagrade označila za mojstra »osupljivih podob, še toliko bolj impresivnih, ker jih evocira s preprostim jezikom in varčno uporabo pesniških prijemov«.


08.09.2023

Arsov praznični teden

Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.


08.09.2023

V Narodni galeriji Umetnikov atelje, fotografski portreti španskih in slovenskih umetnikov v ateljejih

Fotografije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja pričajo o razvoju umetniških smeri, hkrati pa lahko opazujemo tudi, kako se je spreminjala percepcija umetnikov. Za razstavo sta kustosinja Isabel Argerich Fernández in kustos Óscar Muñoz Sánchez iz arhiva španskega Zavoda za kulturno dediščino, natančneje iz fotografskega arhiva Moreno, izbrala devetdeset portretov španskih slikarjev in kiparjev. Kustosinja Katra Meke je španskim portretom pridala še deset portretov slovenskih umetnikov, ki so ustvarjali v primerljivem času.


07.09.2023

Jurij Kalan - Drobci

Rojstnodnevna praznovanja, spontana druženja, sprehod s psom, omizja prijateljev in znancev … stiki in srečevanja z ljudmi so del našega vsakdana, ki pa mu pogosto ne posvetimo pozornosti. Prav te podobe pa naseljujejo slike Jurija Kalana, ki svet okoli sebe upodablja z mešanico realizma, ekspresije in rahlega humorja ter popačenih perspektiv. V Mestni galeriji Ljubljana na ogled postavljajo njegovo doslej najobsežnejšo predstavitev z naslovom Drobci. Foto: Oblaki so rdeči, 2021, vir: MGML (izrez fotografije)


Stran 1 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov