Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Vrhunci književnosti v zvočni obliki na programu Ars.
V prihajajočem tednu bo književnost v literarnih oddajah, ki jih pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, zvenela predvsem v prevodih, najbolj mogočno ob eksistencialistu Jeanu-Paulu Sartru, v slovenščini prvič predstavljeni Maggie O'Farrell in prevajalki iz češčine Nives Vidrih.
Irski pisatelj in dramatik George Bernard Shaw je v svojih besedilih pogosto ironiziral meščansko družbo in njene institucije. Začel je kot pisatelj, pozneje pa se je povsem posvetil dramatiki; napisal je več kot 60 iger in številne še vedno uprizarjajo. Njegovo humorno besedilo Serenada je za oktobrski niz Humoresk tega tedna ob 70. obletnici njegove smrti prevedel Matej Juh.
Grška filmska igralka Melina Merkouri je v domovini je še vedno oboževana, saj so ob stoti obletnici njenega rojstva letošnje leto poimenovali po njej, a zaradi politične angažiranosti je bila dolgo tudi osovražena: vojaška hunta jo je celo izgnala iz države in ji odvzela državljanstvo in premoženje. V času izgnanstva je napisala tudi knjigo Rodila sem se kot Grkinja in v njej smo za oddajo Spomini, pisma in potopisi poiskali odlomek o nastajanju filma Nikoli v nedeljo, za katerega je leta 1960 prejela zlato palmo za glavno žensko vlogo.
»Življenje je prekratko, da bi čas izgubljali z branjem knjig, ki nam niso všeč, je v nekem intervjuju dejala irska pisateljica Maggie O'Farrell. A do njenih del bralec težko ostane ravnodušen, avtorica osmih romanov in avtobiografske proze ga namreč zlahka posrka v svoj svet. Njena dela doslej še niso bila prevedena v slovenščino, odlomke iz treh njenih del pa je za radijski Literarni portret prevedla avtorica oddaje Leonora Flis.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledica posameznikove svobodne volje. Dogajanje oziroma bolje rečeno: razčiščevanje v drami Zaprta vrata oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
V ciklu Mojstri poustvarjalne besede predstavljamo izvrstno prevajalko češke književnosti Nives Vidrih, Sovretovo nagrajenko iz leta 2009 za prevod kratkoprozne zbirke Bohumila Hrabala Oglas za hišo, v kateri nočem več živet. Za Literarni večer je izbrala odlomke iz del Prebučna samota Bohumila Hrabala, Sestra Jáchyma Topola, Hana Alene Mornštajnove in Ljubezensko pismo v klinopisu Tomáša Zmeškala in ob njih pojasnila svoj pogled na prevajanje.
"Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse,“ je svoje bralke pred več kot stotimi leti nagovoril pisatelj Ivan Tavčar. Njegovo zimzeleno Cvetje v jeseni so za Radijski roman v 25 delih letos pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča, pripovedoval bo dramski igralec Tone Gogala.
Jesen v poeziji Janka Glazerja, Dragotina Ketteja, Kajetana Koviča, Lili Novy, Franceta Balantiča, Iga Grudna in Boža Voduška.
Izbor iz dvajsetkrat ponatisnjene zbirke ameriške pesnice Diane di Prima Revolucionarna pisma v prevodu Toneta Škrjanca.
Duhovita, prefinjena, subtilna poezija avstralskega pesnika Petra Porterja v izboru in prevodu Toneta Škrjanca.
Osamljenost in Jezero, značilni pesmi francoskega romantičnega pesnika Alphonsa de Lamartina, rojenega 21. oktobra 1790, prevedel ju je Janez Menart.
Kratka zgodba Ivana Aleksejeviča Bunina, rojenega 22. oktobra 1870 v Voronežu, prvega ruskega pisatelja, ki je dobil Nobelovo nagrado. Prevedel jo je Drago Bajt.
Kratka humoreska 'španskega Zolaja' Vicenta Blasca Ibáneza v prevodu Stanka Lebna.
Odlomek iz biografskega romana francoskega pisatelja Josepha Andrasa o na smrt obsojenem alžirskem borcu v prevodu Jasmine Žgank.
Literarne oddaje med 18. in 24. oktobrom 2020
Nedelja, 18. oktober
14.05 Humoreska tega tedna: George Bernard Shaw: Serenada
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Melina Merkouri: Rodila sem se kot Grkinja
22.05 Literarni portret: Maggie O'Farrell
23.50 Literarni nokturno: Slovenski pesniki o jeseniPonedeljek, 19. oktober
23.50 Literarni nokturno: Diane Di Prima: Revolucionarna pismaTorek, 20. oktober
21.00 Literarni večer (Arsovo domače branje): Jean Paul Sartre: Zaprta vrata
23.50 Literarni nokturno: Peter Porter: Rimbaudov nojSreda, 21. oktober
23.50 Literarni nokturno: Alphonse de Lamartine: Osamljenost in JezeroČetrtek, 22. oktober
23.50 Literarni nokturno: Ivan Bunin: Mordvinski sarafanPetek, 23. oktober
23.50 Literarni nokturno: Vicente Blasco Ibáňez: PlenSobota, 24. oktober
18.00 Izbrana proza: Alan McMonagle: Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s porno zvezdo
23.50 Literarni nokturno: Joseph Andras: Rane naših bratovOd ponedeljka do petka
19.00 Radijski roman: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov