Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ministrstvo za kulturo želi izseliti Metelkovo 6

20.10.2020


Nevladniki so ravno ob začetku drugega vala epidemije izvedeli, da se morajo izseliti.

Minister za kulturo Vasko Simoniti želi izseliti nevladne organizacije, ki se nahajajo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Na tem naslovu domuje preko 20 organizacij, med njimi so Mirovni inštitut, Društvo Asociacija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PiC), Zavod Maska, Mesto žensk, Plesni teater Ljubljana, En-Knap, ŠKUC, Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in drugi. Dejanje ministra mnogi vidijo kot politični obračun, kar je v času epidemije še posebej problematično.

Pri ministrstvu za kulturo so zapisali, da je stavba na Metelkovi 6 glede na sodobne gradbene normative neustrezna, statično sporna in že postaja nevarna za bivanje. Streha že nekaj časa zamaka, odpada kritina, ki je že poškodovala avto na parkirišču. Zaradi slabe fasade in pomanjkanja izolacije so stroški ogrevanja bistveno višji.
Na potrebe po njeni prenovi se sicer opozarja že 15 let, vendar zakaj je prav zdaj pravi trenutek za njen začetek. Da gre za politični obračun, je tvitnila poslanka SDS Anje Bah Žibert. Zapisala je Bodite no natančni. To so tisti nevladniki, ki molzejo javni denar predvsem za svoje plače. Njihov edini program pa je petkovo kolesarjenje!!!. Za to, kdo uporablja stavbo na Metelkovi, se je s poslanskim vprašanjem podrobneje zanimal poslanec SNS Zmago Jelinčič.

Nevladniki se morajo izseliti do konca januarja prihodnje leto. Ministrstvo pričakuje odgovor v osmih dneh. Če ne bodo privolili v prostovoljno prekinitev pogodbe, bo ministrstvo sprožilo postopke pred sodiščem. V tem primeru je odpovedni rok eno leto. Nevladniki ministrstvu in vladi sporočajo, da Metelkove 6 ne bodo zapustili in da se bodo z vsemi silami uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo. Uporabili bodo vsa pravna sredstva in vse, kar je potrebno, da ostanejo.

V bran so jim stopile opozicijske stranke Levica, SAB, SD in LMŠ, ki so za četrtek sklicale sejo Odbora za kulturo.
Javni poziv ministrstvu za kulturo, naj umakne zahtevo in obnovo prostorov snuje skupaj z najemniki, pa je podpisalo več kot 200 nacionalnih zvez, sindikatov, društev, ustanov in zavodov. Kot so zapisali v pozivu, je Metelkova 6 naslov, kjer ustvarja producent drugega najbolj gledanega filma v samostojni Sloveniji, Gremo mi po svoje. Je prostor, kjer deluje zavod, ki je koproduciral gledališko predstavo 6, nagrajeno z Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.

V njem ima prostore inštitut, ki se je zavzel in rešil status več kot deset tisoč ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Pa ustanova, ki podpira nadarjene mlade glasbenike, danes svetovno priznane glasbene mojstre, kot sta koncertni solist Münchenskih filharmonikov Martin Belič in prva violina Züriškega komornega orkestra Tanja Sonc.

Na Metelkovi 6 svoj program snuje društvo, ki na leto priredi 650 dogodkov za otroke in odrasle ter nanje privabi več kot 35.000 obiskovalcev. In ustvarjalci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, ki je pritegnil že več kot 50.000 gledalcev. Pa društvi, ki sta zaslužni za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji in v katerih so ustvarjali mednarodno priznani koreografi, tudi nagrajenci Prešernovega sklada, kot sta Iztok Kovač in Mateja Rebolj.

Je prostor, kjer ima atelje svetovno priznana skupina vizualnih umetnikov Irwin in kjer ustvarja verjetno najbolj znana slovenska glasbena skupina Laibach. Kot piše v pozivu, je Metelkova 6 prostor, v katerem ustvarjajo nevladne organizacije in ustvarjalci, na katere je država upravičeno ponosna. To niso nevladne organizacije, ki jim država odvzame prostor ustvarjanja brez slehernega dialoga. Brez pogovora o možnih rešitvah, brez dajanja pomoči pri iskanju nadomestnih prostorov in brez zagotovila, da se lahko po obnovi dotrajane stavbe vrnejo. Sploh pa ne v obdobju epidemije.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ministrstvo za kulturo želi izseliti Metelkovo 6

20.10.2020


Nevladniki so ravno ob začetku drugega vala epidemije izvedeli, da se morajo izseliti.

Minister za kulturo Vasko Simoniti želi izseliti nevladne organizacije, ki se nahajajo na Metelkovi 6 v Ljubljani. Na tem naslovu domuje preko 20 organizacij, med njimi so Mirovni inštitut, Društvo Asociacija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PiC), Zavod Maska, Mesto žensk, Plesni teater Ljubljana, En-Knap, ŠKUC, Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in drugi. Dejanje ministra mnogi vidijo kot politični obračun, kar je v času epidemije še posebej problematično.

Pri ministrstvu za kulturo so zapisali, da je stavba na Metelkovi 6 glede na sodobne gradbene normative neustrezna, statično sporna in že postaja nevarna za bivanje. Streha že nekaj časa zamaka, odpada kritina, ki je že poškodovala avto na parkirišču. Zaradi slabe fasade in pomanjkanja izolacije so stroški ogrevanja bistveno višji.
Na potrebe po njeni prenovi se sicer opozarja že 15 let, vendar zakaj je prav zdaj pravi trenutek za njen začetek. Da gre za politični obračun, je tvitnila poslanka SDS Anje Bah Žibert. Zapisala je Bodite no natančni. To so tisti nevladniki, ki molzejo javni denar predvsem za svoje plače. Njihov edini program pa je petkovo kolesarjenje!!!. Za to, kdo uporablja stavbo na Metelkovi, se je s poslanskim vprašanjem podrobneje zanimal poslanec SNS Zmago Jelinčič.

Nevladniki se morajo izseliti do konca januarja prihodnje leto. Ministrstvo pričakuje odgovor v osmih dneh. Če ne bodo privolili v prostovoljno prekinitev pogodbe, bo ministrstvo sprožilo postopke pred sodiščem. V tem primeru je odpovedni rok eno leto. Nevladniki ministrstvu in vladi sporočajo, da Metelkove 6 ne bodo zapustili in da se bodo z vsemi silami uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo. Uporabili bodo vsa pravna sredstva in vse, kar je potrebno, da ostanejo.

V bran so jim stopile opozicijske stranke Levica, SAB, SD in LMŠ, ki so za četrtek sklicale sejo Odbora za kulturo.
Javni poziv ministrstvu za kulturo, naj umakne zahtevo in obnovo prostorov snuje skupaj z najemniki, pa je podpisalo več kot 200 nacionalnih zvez, sindikatov, društev, ustanov in zavodov. Kot so zapisali v pozivu, je Metelkova 6 naslov, kjer ustvarja producent drugega najbolj gledanega filma v samostojni Sloveniji, Gremo mi po svoje. Je prostor, kjer deluje zavod, ki je koproduciral gledališko predstavo 6, nagrajeno z Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev.

V njem ima prostore inštitut, ki se je zavzel in rešil status več kot deset tisoč ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Pa ustanova, ki podpira nadarjene mlade glasbenike, danes svetovno priznane glasbene mojstre, kot sta koncertni solist Münchenskih filharmonikov Martin Belič in prva violina Züriškega komornega orkestra Tanja Sonc.

Na Metelkovi 6 svoj program snuje društvo, ki na leto priredi 650 dogodkov za otroke in odrasle ter nanje privabi več kot 35.000 obiskovalcev. In ustvarjalci mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, ki je pritegnil že več kot 50.000 gledalcev. Pa društvi, ki sta zaslužni za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji in v katerih so ustvarjali mednarodno priznani koreografi, tudi nagrajenci Prešernovega sklada, kot sta Iztok Kovač in Mateja Rebolj.

Je prostor, kjer ima atelje svetovno priznana skupina vizualnih umetnikov Irwin in kjer ustvarja verjetno najbolj znana slovenska glasbena skupina Laibach. Kot piše v pozivu, je Metelkova 6 prostor, v katerem ustvarjajo nevladne organizacije in ustvarjalci, na katere je država upravičeno ponosna. To niso nevladne organizacije, ki jim država odvzame prostor ustvarjanja brez slehernega dialoga. Brez pogovora o možnih rešitvah, brez dajanja pomoči pri iskanju nadomestnih prostorov in brez zagotovila, da se lahko po obnovi dotrajane stavbe vrnejo. Sploh pa ne v obdobju epidemije.


16.04.2021

Srečanje ministra Simonitija in filmarjev

Vsebine Programa Ars


16.04.2021

Predstava za otroke Reči reči

Vsebine Programa Ars


15.04.2021

Klavirska koncerta Prokofjeva in Šostakoviča

Oddajo danes namenjamo klavirskemu koncertu. Zvrst, ki jo pogosto povezujemo z velikimi imeni glasbe 19. stoletja, kot so Beethoven, Liszt in Brahms, je svoje mesto našla tudi v razburkanem dvajsetem stoletju, v obdobju revolucij, vojn, tehnoloških pridobitev in razcveta vseh umetnosti. Tudi v dvajsetem stoletju sta klavir in orkester podedovala status nosilcev najveličastnejših koncertantnih del, hkrati pa sta se prilagodila glasbenemu razvoju dvajsetega stoletja.


14.04.2021

Slovenski glasbeni dnevi 2021

Vsebine Programa Ars


12.04.2021

Trideset let Kosovelovega doma

Vsebine Programa Ars


12.04.2021

Nagrado Vstajenje dobi Marino Qualizza

Vsebine Programa Ars


09.04.2021

Spomladansko Sarajevo

Vsebine Programa Ars


08.04.2021

Igor Stravinski

6. aprila je minilo 50 let od smrti skladatelja Igorja Stravinskega, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. V zgodovino se je zapisal s sodelovanjem z baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom, ki je mladega skladatelja katapultiralo med zvezde tedanjega časa.


08.04.2021

Dom in svet

Vsebine Programa Ars


08.04.2021

Aljaž Krivec: Sedmo nadstropje

Vsebine Programa Ars


02.04.2021

FESTIVAL DOKUMENTARNEGA FILMA – INTIMNI IN GLOBALNI PORTRETI

Trije izstopajoči filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma so se znašli v sekciji Intimni in globalni portreti. O njih v premisleku Gorazda Trušnovca.


02.04.2021

FESTIVAL DOKUMENTARNEGA FILMA – AKTUALNI IN DRUŽBENOKRITIČNI DOKUMENTARCI, 2. DEL

V sklopu aktualnih in družbenokritičnih dokumentarcev so na 23. festivalu dokumentarnega filma predstavili med drugim film Nokturno priznanega italijansko-ameriškega režiserja Gianfranca Rosija, film Disident Bryana Fogla, ki obravnava umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija in Neprebojen Todda Chandlerja, ki problematizira kulturo strelskih obračunov v ZDA, še posebno na osnovnih šolah. Ogledala si jih je Tina Poglajen.


02.04.2021

Švic

Švic smo si lahko ogledali že na lanskem Liffu, v teh dneh pa si ga lahko ogledate prek spletne strani Kinodvora. Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno, kot se zdi na prvi pogled. Oceno filma je pripravil Denis Valič


02.04.2021

Zakaj skačem

Na spletnem Kinodvoru si lahko ogledate dokumentarec Zakaj skačem. Film s svojo sporočilnostjo izzove naše predstave o avtizmu. Nastal je po istoimenski knjigi, ki jo je pri trinajstih letih napisal Naoki Higashida, avtistični negovoreč deček. V njej je opisal svoje drugačno dojemanje sveta. Film si je ogledala Gaja Pöschl.


02.04.2021

Druženje s knjigami, besedami in glasbo

Pred dnevi je švedski svet za umetnost razglasil letošnjega nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Namenili so jo francoskemu pisatelju Jean – Claudu Mourlevatu, ki v svojih knjigah velikokrat obnavlja pravljične motive in posodablja epske vsebine o večnih temah sveta in človeka. Žal nobena izmed njegovih knjig ni prevedena v slovenski jezik. Če v njegovem pisanju lahko zasledimo nekaj duha uporne Pike Nogavičke in avtorice dogodivščin te odraščajoče deklice, ki nasprotuje družbenim konvencijam - pisateljice Astrid Lindgren, pa je izvirna Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv.


02.04.2021

Mario Uršič - in memoriam

Mario Uršič se je rodil v Trstu, kjer je ves čas tudi živel. Režijo je študiral na ljubljanski Akademiji za radio, film in televizijo. V zgodnjem obdobju je bilo pomembno njegovo sodelovanje z Jožetom Babičem, kasneje pa se je uveljavil kot dozorel in samosvoj gledališki ustvarjalec. Režiral je več kot 70 predstav v raznih slovenskih gledališčih, najtesneje pa je bil povezan s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo pomembno njegovo sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici, kjer je veliko režiral in bil dve leti umetniški vodja. Sodeloval je tudi z drugimi slovenskimi gledališči v Ljubljani, Mariboru in Celju in bil večkrat gost  italijanskih gledališč. Posnel je tudi nekaj filmov za televizijo in režiral 80 radijskih iger na Radiu Trst. Svoj avtorski izraz je oblikoval na osnovi »stiliziranja, modernizacije in mediteranskosti«, pristopov, ki jih je prepletal v svojih režijah. Mario Uršič je rahločuten in kultiviran ustvarjalec, s čimer se je zapisal med dragocene slovenske gledališke umetnike, posebno mesto pa ima prav v primorskem gledališkem prostoru, kjer je ustvaril največ ter požlahtnil podobo gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje. Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj, med temi Borštnikovo za režijo in za scenografijo leta 1988, dve leti kasneje nagrado iz Prešernovega sklada. Bil je prvi dobitnik nagrade tantadruj za življenjsko delo, ki jo podeljujejo primorska gledališča.


Stran 54 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov