Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nevidni človek

23.10.2020


Na Televiziji Slovenija si lahko ta petek v rubriki Kinoteka ogledate prvega od del iz cikla znanstvenofantastičnega filma, in sicer Nevidnega človeka Jamesa Whalea iz leta 1933.

Na Televiziji Slovenija si lahko ta petek v rubriki Kinoteka ogledate prvega od del iz cikla znanstvenofantastičnega filma, in sicer Nevidnega človeka Jamesa Whalea iz leta 1933. V središču je znanstvenik, ki izumi formulo za nevidnost. Denis Valič razmišlja o vplivu tega filma na žanr grozljivke.

Če bi nas kateri izmed velikih poznavalcev zgodovine filma ­– pa naj bi to bil tradicionalist »stare šole«, kot na primer Georges Sadoul, ali pa predstavnik sodobnega zgodovinopisja, kot na primer David Bordwell ­–, želel seznaniti z likom Jamesa Whalea, ameriškega režiserja angleških korenin, bi nam ga najverjetneje predstavil kot eno od »tragičnih osebnosti« zgodovine filma. Kot cineasta, ki je s svojo inovativnostjo, tehnično podkovanostjo, slogovno virtuoznostjo ter idejno prodornostjo temeljno pripomogel k razvoju filmske umetnosti, a je kmalu zatem postal žrtev lastnega uspeha. Danes zanj vedo le redki, čeprav smo na prelomu stoletja dobili odmevno in uspešno kostumsko dramo, delno biografske Bogove in pošasti, s katerimi je Bill Condon poskušal obuditi spomin na tega mojstra grozljivk. Poleg tega nam je eden najuspešnejših filmov letošnjega leta ponudil novo interpretacijo lika, ki ga je v svet filma vpeljal prav Whale – Nevidnega človeka.

Kdo je torej James Whale, avtor prvega Nevidnega človeka iz leta 1933? Odgovor, ki ga ponuja večina zgodovinskih pregledov sedme umetnosti, je osupljivo enoznačen: James Whale velja za eno ključnih figur pri izoblikovanju žanra klasične grozljivke. Lahko bi celo rekli, da mu je četverka del, posnetih v odboju od leta 1931 do leta 1935, namreč Frankenstein, Stara mračna hiša, Nevidni človek in Frankensteinova nevesta, prinesla kar prestižni naziv enega izvornih očetov grozljivke. Kar bo presenetilo tiste, ki so bili prepričani, da vloga »očeta« tega žanra pripada Francozu Georgesu Mélièsu. A to ni povsem natančno. Če že, je bil Méliès »praoče« grozljivke. Njegova dela, v največji meri ustvarjena že v teku prvega desetletja 20. stoletja, so sprožila rojstvo bolj generičnega žanra domišljijskega filma oziroma filmske fantastike; vpeljala so tudi posamezne tehnično-slogovne postopke, na primer dvojno in večkratno ekspozicijo, spreminjanje hitrosti (torej upočasnitve, pohitritve), pa stop trik. Ti postopki so pomenili temelje za proces formacije žanra klasične grozljivke.

Ta, na prvi pogled specifično hollywoodski žanr, se je torej formiral v procesu, ki je potekal skozi celotna 20. leta in v katerem so se prepletali tako močni, izrazito evropski vplivi, kot tudi že značilno hollywoodski elementi. Prve je bilo še najbolj izrazito zaznati na duhovno-idejni ravni. To so bili vplivi nemškega ekspresionizma ter gledališča Maxa Reinhardta. Poenostavljeno jih lahko povzamemo kot umik od naturalističnih oblik in barv, poudarjeno prikazovanje notranjega sveta posameznika in njegovih čustev, kar se je na vizualni ravni izražalo preko posebnih scenografskih rešitev, osvetlitve, kompozicij, ki so težile k poudarjanju deformacij, vpeljave subjektivne kamere. Med hollywoodske vplive pa velja v prvi vrsti vključiti nadgradnjo tradicije ti. Shockerjev ter groteskne igralske kreacije Lona Chaneyja.

Vsi ti vplivi so se naposled združili v nizu filmov iz studia Universal, pri katerih je osrednjo vlogo odigral prav James Whale. Kot prišlek iz Evrope je dobro poznal tako njeno ekspresionistično tradicijo, kot tudi temačno atmosfero porajajoče se industrijske družbe (njegov rojstni Dudley je bil eno prvih središč industrijske revolucije). Nenazadnje je v okvir žanra klasične grozljivke znal domiselno zliti tudi osebno izkušnjo vojne in povojnih strahov. Zato ne preseneča, da je prav Whale grozljivki dal nekaj arhetipskih pošasti – na primer ikoničnega Frankensteina, ob katerem razmišlja o nečloveški, pošastni naravi ljudi, pa Nevidnega človeka, s katerim je sijajno utelesil tisto primarno človeško čustvo, »nevidni« strah. In prav to delo predstavlja slogovni vrhunec njegovega niza grozljivk, hkrati pa še vedno aktualen portret norosti, ki se porodi iz človekove želje po moči in nadvladi drugega.

S svojimi deli je Whale razkril skoraj neskončni potencial grozljivega žanra – nagovoril je nekaj najbolj primarnih človekovih čustev in s tem sprožil osupljivi razcvet grozljivke v naslednjih desetletjih. A ta je bil kmalu tako silovit in ploden, da je pod težo njegovega uspeha v pozabo utonilo tudi Whaleovo ime.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Nevidni človek

23.10.2020


Na Televiziji Slovenija si lahko ta petek v rubriki Kinoteka ogledate prvega od del iz cikla znanstvenofantastičnega filma, in sicer Nevidnega človeka Jamesa Whalea iz leta 1933.

Na Televiziji Slovenija si lahko ta petek v rubriki Kinoteka ogledate prvega od del iz cikla znanstvenofantastičnega filma, in sicer Nevidnega človeka Jamesa Whalea iz leta 1933. V središču je znanstvenik, ki izumi formulo za nevidnost. Denis Valič razmišlja o vplivu tega filma na žanr grozljivke.

Če bi nas kateri izmed velikih poznavalcev zgodovine filma ­– pa naj bi to bil tradicionalist »stare šole«, kot na primer Georges Sadoul, ali pa predstavnik sodobnega zgodovinopisja, kot na primer David Bordwell ­–, želel seznaniti z likom Jamesa Whalea, ameriškega režiserja angleških korenin, bi nam ga najverjetneje predstavil kot eno od »tragičnih osebnosti« zgodovine filma. Kot cineasta, ki je s svojo inovativnostjo, tehnično podkovanostjo, slogovno virtuoznostjo ter idejno prodornostjo temeljno pripomogel k razvoju filmske umetnosti, a je kmalu zatem postal žrtev lastnega uspeha. Danes zanj vedo le redki, čeprav smo na prelomu stoletja dobili odmevno in uspešno kostumsko dramo, delno biografske Bogove in pošasti, s katerimi je Bill Condon poskušal obuditi spomin na tega mojstra grozljivk. Poleg tega nam je eden najuspešnejših filmov letošnjega leta ponudil novo interpretacijo lika, ki ga je v svet filma vpeljal prav Whale – Nevidnega človeka.

Kdo je torej James Whale, avtor prvega Nevidnega človeka iz leta 1933? Odgovor, ki ga ponuja večina zgodovinskih pregledov sedme umetnosti, je osupljivo enoznačen: James Whale velja za eno ključnih figur pri izoblikovanju žanra klasične grozljivke. Lahko bi celo rekli, da mu je četverka del, posnetih v odboju od leta 1931 do leta 1935, namreč Frankenstein, Stara mračna hiša, Nevidni človek in Frankensteinova nevesta, prinesla kar prestižni naziv enega izvornih očetov grozljivke. Kar bo presenetilo tiste, ki so bili prepričani, da vloga »očeta« tega žanra pripada Francozu Georgesu Mélièsu. A to ni povsem natančno. Če že, je bil Méliès »praoče« grozljivke. Njegova dela, v največji meri ustvarjena že v teku prvega desetletja 20. stoletja, so sprožila rojstvo bolj generičnega žanra domišljijskega filma oziroma filmske fantastike; vpeljala so tudi posamezne tehnično-slogovne postopke, na primer dvojno in večkratno ekspozicijo, spreminjanje hitrosti (torej upočasnitve, pohitritve), pa stop trik. Ti postopki so pomenili temelje za proces formacije žanra klasične grozljivke.

Ta, na prvi pogled specifično hollywoodski žanr, se je torej formiral v procesu, ki je potekal skozi celotna 20. leta in v katerem so se prepletali tako močni, izrazito evropski vplivi, kot tudi že značilno hollywoodski elementi. Prve je bilo še najbolj izrazito zaznati na duhovno-idejni ravni. To so bili vplivi nemškega ekspresionizma ter gledališča Maxa Reinhardta. Poenostavljeno jih lahko povzamemo kot umik od naturalističnih oblik in barv, poudarjeno prikazovanje notranjega sveta posameznika in njegovih čustev, kar se je na vizualni ravni izražalo preko posebnih scenografskih rešitev, osvetlitve, kompozicij, ki so težile k poudarjanju deformacij, vpeljave subjektivne kamere. Med hollywoodske vplive pa velja v prvi vrsti vključiti nadgradnjo tradicije ti. Shockerjev ter groteskne igralske kreacije Lona Chaneyja.

Vsi ti vplivi so se naposled združili v nizu filmov iz studia Universal, pri katerih je osrednjo vlogo odigral prav James Whale. Kot prišlek iz Evrope je dobro poznal tako njeno ekspresionistično tradicijo, kot tudi temačno atmosfero porajajoče se industrijske družbe (njegov rojstni Dudley je bil eno prvih središč industrijske revolucije). Nenazadnje je v okvir žanra klasične grozljivke znal domiselno zliti tudi osebno izkušnjo vojne in povojnih strahov. Zato ne preseneča, da je prav Whale grozljivki dal nekaj arhetipskih pošasti – na primer ikoničnega Frankensteina, ob katerem razmišlja o nečloveški, pošastni naravi ljudi, pa Nevidnega človeka, s katerim je sijajno utelesil tisto primarno človeško čustvo, »nevidni« strah. In prav to delo predstavlja slogovni vrhunec njegovega niza grozljivk, hkrati pa še vedno aktualen portret norosti, ki se porodi iz človekove želje po moči in nadvladi drugega.

S svojimi deli je Whale razkril skoraj neskončni potencial grozljivega žanra – nagovoril je nekaj najbolj primarnih človekovih čustev in s tem sprožil osupljivi razcvet grozljivke v naslednjih desetletjih. A ta je bil kmalu tako silovit in ploden, da je pod težo njegovega uspeha v pozabo utonilo tudi Whaleovo ime.


17.05.2021

Odpoved razstave v Bruslju

Po poročanju časnika Delo naj bi Slovenija odpovedala razstavo v Bruslju, s katero naj bi se v poslopju evropskega parlamenta v času predsedovanja svetu EU predstavila Slovenija. Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih pripravlja kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije, ki se ukvarjajo družbeno aktualnimi temami in drugimi vprašanji sodobnosti. Koroško galerijo je k pripravi razstave po besedah direktorice Andreje Hribernik pred približno tremi meseci povabilo ministrstvo za kulturo, priprave so v polnem teku, za odpoved pa je sama izvedela iz medijev. Poudarila je, da imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom ter dodala, da so v projekt vstopili z zagotovil, da bodo pri pripravi razstave imeli proste roke. Po poročanju Dela naj bi sicer neuradno ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je v navadi, želeli predstaviti ob razstavi. Za pojasnila glede odpovedi razstave smo se obrnili na Ministrstvo za kulturo, od koder pa nam do sedaj še niso odgovorili.


17.05.2021

Skupinsko žvižganje prineslo nagrado skupine OHO

Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.


15.05.2021

Filmi, ki tematizirajo odvisnosti od drog

V sobotnem terminu Sedmi pečat na naši nacionalni televiziji si lahko ogledate film Lepi fant – delo izpred treh let, posneto po resničnih dogodkih, v katerem Timothée Chalamet odigra fanta iz družine višjega družbenega sloja v Ameriki, ki jo sooči s svojo odvisnostjo od drog. Odvisnost od prepovedanih substanc pa je nekaj, kar filmi obravnavajo pogosto – predvsem v žanru drame – z nekaj najbolj znanimi primeri se lahko seznanite v besedilu Gorazda Trušnovca.


15.05.2021

Andraž Jerič bo »producent na potezi« v Cannesu

Prihodnji teden bo v tradicionalnem terminu festivala v Cannesu (ki so ga sicer prestavili na julij) potekalo srečanje producentov »na potezi«. Tako kot lani, ko je bila med mladimi producenti izbrana tudi Marina Gumzi, bo srečanje spet potekalo na daljavo: svoje trenutne projekte bo predstavilo 20 izbranih evropskih producentov; med njimi je v letošnjem izboru več kot polovica žensk in znova slovenski predstavnik. To je producent Andraž Jerič, eden od ustanovnih članov filmskega društva Temporama, kjer od leta 2013 dela kot producent in vodja razvoja projektov. Po vrsti kratkih in eksperimentalnih videov, glasbenih videospotov in prve sezone spletne serije V dvoje je v letu 2018 produciral Temporamin prvi celovečerni film Posledice, ki je imel uspešno mednarodno pot vse od svetovne premiere na festivalu v Torontu. V pogovoru z Urbanom Tarmanom je Andraž Jerič pojasnil, katere film razvija trenutno in kako utegne pandemija preoblikovati film in kino.


15.05.2021

Helmut Newton: Lepe in poredne

V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen


14.05.2021

Leto, ko je Ljubljana gostila kronane glave

Letos mineva 200 let od kongresa zavezništva Svete alianse v Ljubljani, ki je našo deželo Kranjsko postavil ob bok državam, ki so krojile tedanjo zgodovino. Še danes se ga v prestolnici spominjamo z imeni, kot so Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev in Ruski car. Ob 200. obletnici kongresa Svete alianse je potekala mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu v organizaciji ZRC SAZU, Slovenske matice in Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani.


14.05.2021

Odpiranje kulture

Z današnjim dnem se odpira tudi kultura. Kulturne ustanove, kot so knjižnice, muzeji, arhivi in galerije bodo število obiskovalcev določale glede na kvadraturo in število oseb. Za kulturne prireditve, kot so glasba, balet, ples, gledališče in kinodvorane v zaprtih javnih prostorih in na prostem morajo organizatorji zagotoviti sedišča, ki so lahko polovično zasedena.


13.05.2021

Henry Cowell, Lou Harrison, Morton Feldman in Milton Babbitt

Oddajo Glasba 20. stoletja tokrat namenjamo glasbi, ki je nastala v Združenih državah Amerike. Umetniška glasba je v Združenih državah v 20. stoletju prehodila svojo pot, dosti bolj umirjeno kot na stari celini, ki so jo ves čas pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim tokovom preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočala, da so bili pri komponiranju slogovno neobremenjeni in svobodnejši. V kratkem pregledu ameriške glasbene ustvarjalnosti v 20. stoletju bomo poslušali glasbo Henryja Cowella, Louja Harrisona, Mortona Feldmana in Miltona Babbitta.


13.05.2021

Naslednjih 21 dni bo ključnih

Vsebine Programa Ars


13.05.2021

Koncert kvinteta solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Komornem studiu

Kvintet solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo na radijskem koncertu predstavil tri dela za harfo v komornih zasedbah s flavto in z godali: violino, violo in violončelom. Nastopili bodo ugledni komorni glasbeniki, ki so solisti orkestra: to so flavtistka Irena Rovtar, diplomantka študija flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorici Karolini Šantl-Zupan, violinistka in koncertna mojstrica Kana Matsui, ki je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato diplomirala na visoki šoli za glasbo v Lozáni in magistrirala na konservatoriju dunajske zasebne univerze, violistka Gea Pantner Volfand je končala podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Miletu Kosiju, prvi violončelist orkestra Igor Mitrović se je po diplomi iz violončela pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval na Akademiji za glasbo v Baslu, ter harfistka Sofia Ristić, ki se je po študiju pri profesorici Patrizii Tassini na glasbenem konservatoriju v Vidmu izobraževala pri francoskem profesorju Fabriceu Pierru. Pet solistov se bo posvetilo izvedbam treh komornih del iz bogate francoske glasbene zakladnice - treh različnih obdobij 20. stoletja.


12.05.2021

Otvoritveni koncert letošnjega cikla Tutti Akademije za glasbo

V Slovenski filharmoniji se bo ob pol osmih zvečer začel letošnji koncertni abonma Tutti Akademije za glasbo. Ta je po premoru, ko zaradi preventivnih ukrepov niso smeli organizirati koncertov, svojo koncertno sezono letos zamaknila in jo namesto januarja začenja šele danes, kljub temu pa nas do septembra čaka še veliko zanimivih koncertov.


10.05.2021

Poletni filmski festivali

Vsebine Programa Ars


07.05.2021

Fent cua/Medtem ko smo čakali

Vsebine Programa Ars


06.05.2021

Glasba 20 stoletja - 6.5.2021 - Ottorino Respighi

V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat poslušamo glasbo Ottorina Respighija, enega osrednjih italijanskih simfonikov prve polovice dvajsetega stoletja. Ottorina Respighija po glasbenem slogu uvrščamo blizu impresionizmu Debussyja in Ravela, njegova največja skladateljska zasluga pa je obnova italijanske simfonične glasbe. Pri tem se je zgledoval tako po sodobnem svetu kot po glasbenih arhaizmih svoje domovine.


Stran 52 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov