Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Neprepričljiva uradna pojasnila glede zastoja javnega sofinanciranja slovenskega filma

30.10.2020


Na zeleno luč vlade čaka 31 filmskih projektov.

Poročali smo že o zastoju javnega sofinanciranja slovenskega filma, torej filmskega programa, ki ga po zakonu izvaja Slovenski filmski center. Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, kakšne težave jim povzroča blokada slovenskega filma, kot so jo poimenovali: ker producenti kljub že opravljenem delu še niso prejeli pogodbeno dogovorjenih sredstev, tudi sami ne morejo poplačati svojih sodelavcev, ki sodelujejo ali so sodelovali pri ustvarjanju javno sofinanciranih filmov. Nastala je torej veriga dolgov, pri čemer je še posebej sporno dejstvo, da jo je sprožila prav država sama, ki bi morala biti varuhinja zakonitosti in ki bi s svojim delovanjem morala dajati zgled in spodbujati zaupanje v pravni red.

Trenutno na zeleno luč vlade čaka 31 filmskih projektov; nekateri med njimi so že končani in so že doživeli uspešne mednarodne premiere, kot denimo slovenska manjšinska koprodukcija Bog obstaja, ime ji je Petrunija; številni drugi pa so se »zataknili« celo v zadnjih fazah snemanja. Nastal je dvojen problem, na katerega smo opozorili v ponedeljkovem Studiu ob 17h. Filmski center kot posredni proračunski porabnik še ni prejel sredstev od ministrstva za kulturo, saj sta se v postopek odločanja namreč vpletli še ministrsto za finance in vlada. Slednja je v zadnjih petih mesecih, odkar so filmarji opozorili na problem, vzpostavila novo pravno prakso in zanjo še ni ponudila prepričljive zakonske utemeljitve. Vlada še ni odgovorila na vprašanje, zakaj letos soodloča o tem, kdaj in kateri filmski projekti bodo poplačani. Še več: vlada še ni dala ne rdeče ne zelene luči – ima namreč pristojnost, da projekte tudi zavrne –, temveč z odločanjem odlaša. Z vladnega urada za komuniciranje so, kot smo že poročali, odgovorili le, da so projekti, o katerih že več mesecev odloča vlada tako obsežni, da potrebujejo več informacij in več časa za odločanje.

Poleg dolgov in z njimi povezanih življenjskih stisk filmskih ustvarjalcev domači producenti kot koprodukcijski partnerji ostajajo dolžni svojim partnerjem v tujini; z zastojem vlada posredno krni še njihov s trdim delom pridobljeni ugled in izvenproračunska sredstva za film, ki so jih pridobili v mednarodnem okolju. Z vprašanjem o tem, kakšna je zakonska podlaga, da sta se letos v proces potrjevanja nacionalnega filmskega programa vključila še finančno ministrstvo in vlada, sem se obrnil na predstavnike uradnih institucij.

Z urada za komuniciranje so odgovorili, da je uvrščanje projektov v Načrt razvojnih programov določeno z 31. členom Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2020/2021. Odgovorili so tudi na vprašanje, ali se z uvrščanjem filmov v Načrt razvojnih programov nepovratne državne subvencije filmov spreminjajo v investicije, za katere je potrebno soglasje vlade.

Kot so zapisali v vladi, se uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ po tolmačenju ministrstva za finance smiselno uporablja za vse projekte, ne le za investicije. Iz vlade še dodajajo, da za je to vprašanje pristojno finančno ministrstvo.

Iz finančnega ministrstva so odgovorili, da uvrščanje filmov Načrt razvojnih programov ni novost: »Filmski projekti se financirajo v skladu z veljavno shemo državne pomoči, zato morajo biti na podlagi zakona o javnih financah vključeni v Načrt razvojnih programov.« Dodajajo še, da je z vidika državnega proračuna primarno pristojni resor kulturno ministrstvo, ki je »dolžno upoštevati in posredovati proračunska pravila posrednim proračunskim uporabnikom, ki so v njegovi pristojnosti«.

In kaj pravijo na kulturnem ministrstvu? Kulturno ministrstvo je namreč tisto, ki po novi praksi oziroma tolmačenju predloži projekte oziroma gradivo v odločanje vladi. Z ministrstva za kulturo odgovarjajo, da so gradiva med njimi in ministrstvom za finance usklajena in dodajajo, da je za »uvrstitev gradiv na vlado pristojen generalni sekretariat vlade«.

Iz uradnih odgovorov je razvidno izmikanje jasnemu odgovoru na vprašanje, zakaj se je letos javno sofinanciranje slovenskega filma zataknilo, čeprav je odgovor v resnici preprost. Zataknilo se je, ker se lahko zataknilo; ker se je vlada odločila, da (tudi) na filmskem področju izkoristi vse razpoložljive vzvode odločanja za (milo rečeno) nagajanje njej domnevno nenaklonjenih filmarjev ali za (spekulativno rečeno) preureditev filmskega področja in njegovo podreditev vladni politiki in interesom njej lojalnih posameznikov. Brez dlake na jeziku lahko zapišem, da je ta pot korak nazaj v producentsko ureditev, kot smo jo poznali nekoč. Po treh desetletjih samostojne države se na filmskem področju utegnemo vrniti v predosamosvojitveno stanje, ko je bil glavni filmski producent država.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Neprepričljiva uradna pojasnila glede zastoja javnega sofinanciranja slovenskega filma

30.10.2020


Na zeleno luč vlade čaka 31 filmskih projektov.

Poročali smo že o zastoju javnega sofinanciranja slovenskega filma, torej filmskega programa, ki ga po zakonu izvaja Slovenski filmski center. Slovenski filmski ustvarjalci so opozorili, kakšne težave jim povzroča blokada slovenskega filma, kot so jo poimenovali: ker producenti kljub že opravljenem delu še niso prejeli pogodbeno dogovorjenih sredstev, tudi sami ne morejo poplačati svojih sodelavcev, ki sodelujejo ali so sodelovali pri ustvarjanju javno sofinanciranih filmov. Nastala je torej veriga dolgov, pri čemer je še posebej sporno dejstvo, da jo je sprožila prav država sama, ki bi morala biti varuhinja zakonitosti in ki bi s svojim delovanjem morala dajati zgled in spodbujati zaupanje v pravni red.

Trenutno na zeleno luč vlade čaka 31 filmskih projektov; nekateri med njimi so že končani in so že doživeli uspešne mednarodne premiere, kot denimo slovenska manjšinska koprodukcija Bog obstaja, ime ji je Petrunija; številni drugi pa so se »zataknili« celo v zadnjih fazah snemanja. Nastal je dvojen problem, na katerega smo opozorili v ponedeljkovem Studiu ob 17h. Filmski center kot posredni proračunski porabnik še ni prejel sredstev od ministrstva za kulturo, saj sta se v postopek odločanja namreč vpletli še ministrsto za finance in vlada. Slednja je v zadnjih petih mesecih, odkar so filmarji opozorili na problem, vzpostavila novo pravno prakso in zanjo še ni ponudila prepričljive zakonske utemeljitve. Vlada še ni odgovorila na vprašanje, zakaj letos soodloča o tem, kdaj in kateri filmski projekti bodo poplačani. Še več: vlada še ni dala ne rdeče ne zelene luči – ima namreč pristojnost, da projekte tudi zavrne –, temveč z odločanjem odlaša. Z vladnega urada za komuniciranje so, kot smo že poročali, odgovorili le, da so projekti, o katerih že več mesecev odloča vlada tako obsežni, da potrebujejo več informacij in več časa za odločanje.

Poleg dolgov in z njimi povezanih življenjskih stisk filmskih ustvarjalcev domači producenti kot koprodukcijski partnerji ostajajo dolžni svojim partnerjem v tujini; z zastojem vlada posredno krni še njihov s trdim delom pridobljeni ugled in izvenproračunska sredstva za film, ki so jih pridobili v mednarodnem okolju. Z vprašanjem o tem, kakšna je zakonska podlaga, da sta se letos v proces potrjevanja nacionalnega filmskega programa vključila še finančno ministrstvo in vlada, sem se obrnil na predstavnike uradnih institucij.

Z urada za komuniciranje so odgovorili, da je uvrščanje projektov v Načrt razvojnih programov določeno z 31. členom Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2020/2021. Odgovorili so tudi na vprašanje, ali se z uvrščanjem filmov v Načrt razvojnih programov nepovratne državne subvencije filmov spreminjajo v investicije, za katere je potrebno soglasje vlade.

Kot so zapisali v vladi, se uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ po tolmačenju ministrstva za finance smiselno uporablja za vse projekte, ne le za investicije. Iz vlade še dodajajo, da za je to vprašanje pristojno finančno ministrstvo.

Iz finančnega ministrstva so odgovorili, da uvrščanje filmov Načrt razvojnih programov ni novost: »Filmski projekti se financirajo v skladu z veljavno shemo državne pomoči, zato morajo biti na podlagi zakona o javnih financah vključeni v Načrt razvojnih programov.« Dodajajo še, da je z vidika državnega proračuna primarno pristojni resor kulturno ministrstvo, ki je »dolžno upoštevati in posredovati proračunska pravila posrednim proračunskim uporabnikom, ki so v njegovi pristojnosti«.

In kaj pravijo na kulturnem ministrstvu? Kulturno ministrstvo je namreč tisto, ki po novi praksi oziroma tolmačenju predloži projekte oziroma gradivo v odločanje vladi. Z ministrstva za kulturo odgovarjajo, da so gradiva med njimi in ministrstvom za finance usklajena in dodajajo, da je za »uvrstitev gradiv na vlado pristojen generalni sekretariat vlade«.

Iz uradnih odgovorov je razvidno izmikanje jasnemu odgovoru na vprašanje, zakaj se je letos javno sofinanciranje slovenskega filma zataknilo, čeprav je odgovor v resnici preprost. Zataknilo se je, ker se lahko zataknilo; ker se je vlada odločila, da (tudi) na filmskem področju izkoristi vse razpoložljive vzvode odločanja za (milo rečeno) nagajanje njej domnevno nenaklonjenih filmarjev ali za (spekulativno rečeno) preureditev filmskega področja in njegovo podreditev vladni politiki in interesom njej lojalnih posameznikov. Brez dlake na jeziku lahko zapišem, da je ta pot korak nazaj v producentsko ureditev, kot smo jo poznali nekoč. Po treh desetletjih samostojne države se na filmskem področju utegnemo vrniti v predosamosvojitveno stanje, ko je bil glavni filmski producent država.


14.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Iris Pokovec in Claudi Sovre

Mlada slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre nista še nikoli sodelovala in se osebno ne poznata, pa vendar ju je Žiga Bratoš povabil k skupnemu pogovoru. Sprejela sta izziv. Čeprav so njuni pristopi precej različni, sta oba igriva in tudi poglobljena ustvarjalca. Segata v skupni bazen blišča popularne kulture in potrošništva, ki ga hkrati prevprašujeta. Vsaj nekaj je v njunih delih filozofije pop arta. O tem, kakšne razmisleke tako nenavadno srečanje prinese, več v oddaji, ki je četrta in zadnja v poletnem ciklu Dvogovori umetnic/umetnikov. Tega je zasnovala Petra Tanko. Na fotografijah Iris Pokovec in Claudi Sovre, osebni arhiv


12.08.2021

Sebastian Jung: Intenzivna nega

Vsebine Programa Ars


11.08.2021

Jonas Kaufmann v Cankarjevem domu

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic

V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop. Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis. Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku. Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.


06.08.2021

Festival Radovljica

S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.


06.08.2021

Spot Program Ars (Nataša Dolenc)

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Spot Program Ars (Ivan Lotrič)

Vsebine Programa Ars


05.08.2021

Festival kratkega filma Shots

Vsebine Programa Ars


04.08.2021

Razstava Evropa – dediščina humanistov

Vsebine Programa Ars


03.08.2021

Goran Vojnovič: Nekoč so bili ljudje

Vsebine Programa Ars


Stran 44 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov