Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kultni liki Sache Barona Cohena

30.10.2020


Pred tednom dni je spletno premiero doživel film Borat: Naknadni film, v katerem je britanski komik Sacha Baron Cohen že drugič nastopil v vlogi kazáškega novinarja in televizijskega zvezdnika Borata Sagdijeva.

Pred tednom dni je spletno premiero doživel film Borat: Naknadni film, v katerem je britanski komik Sacha Baron Cohen že drugič nastopil v vlogi kazáškega novinarja in televizijskega zvezdnika Borata Sagdijeva. Gre za najbolj znan lik Barona Cohena, ki je sicer svojo kariero zgradil na tem, da v preobleki in z različnimi naglasi pristopa do resničnih ljudi – do mimoidočih ali uradnikov, politikov in njihovih podpornikov ter znanih obrazov. V pogovorih in drugih zaigranih situacijah nato razgali njihova rasistična, seksistična ali homofobna stališča, pa tudi druge plati, ki jih sicer ne bi pokazali v javnosti. Ob premieri filma Borat: Naknadni film je odjeknila novica, da je Baron Cohenu tokrat uspelo posneti celo Rudyja Giulianija, Trumpovega odvetnika, ki se je v hotelski sobi pripravljal na spolni odnos z domnevno 15-letnim dekletom, sicer igralko Marijo Bakalovo. Ob tej priložnosti se Tina Poglajen ozira k najbolj znanim likom edinstvenega komika.

Za Sacho Barona Cohena je večina izmed nas prvič najverjetneje slišala leta 2002, ko je slovensko javnost razburil s filmom Ali G Indahouse. V njem namreč predlaga politiko omejevanja priseljevanja v Združeno kraljestvo, pri kateri bi vstop dovoljevali le lepoticam; ko pa na mejo prispe manj privlačno dekle, ji zabrusijo, naj se kar vrne nazaj v Slovenijo. Ali G je bil sicer lik stereotipnega mladostnika iz britanskega delavskega razreda, ki pri oblačenju in govoru posnema jamajško skupnost in črnsko hiphopersko subkulturo; serija, v kateri je nastopal, pa je Barona Cohena izstrelila med zvezde.

Ali G na svet gleda skoraj izključno skozi lastne predsodke in stereotipe; pri tem so bili ključni njegovi intervjuji z uradniki, politiki, z zvezdniki in zvezdnicami, ki jih je spravil v zadrego s politično nekorektnimi izjavami ali jih celo pripravil do tega, da so se strinjali s čim nezaslišanim. Med drugimi so mu nasedli Edwin Buzz Aldrin, David in Victoria Beckham, Noam Chomsky in Donald Trump – ki tedaj seveda še ni bil predsednik ZDA. Kot je poročala revija Rolling Stone, je Baron Cohen do intervjujev prišel tako, da je v vlogi Ali G-ja nosil snemalno opremo, z njim pa je prišel moški v poslovni obleki, za katerega so zvezdniki avtomatično predvidevali, da bo z njimi govoril on. Potem, ko so kamere že začele teči, pa je bilo že prepozno, da bi se umaknili. Sacha Baron Cohen:

Z Donaldom Trumpom sem intervju opravljal kot Ali G. Producent televizijske serije je bil čeden, vljuden Anglež v elegantnem tvidastem suknjiču; Trump je seveda domneval, da ga bo on spraševal. Potem je producent nenadoma rekel: ne, tale tukaj bo delal intervju, ime mu je Ali G. Spomnim se, kako me je Donald Trump takrat pogledal, oblečen sem bil v trenerko in govoril v slengu, poleg tega pa sem se še delal, da ne vem točno, kako mu je ime. Takoj se mu je povesil nos, bil je besen, da se bo moral pogovarjati z nekom iz nižjega razreda, namesto s tistim bistrim, imenitnim producentom. Intervju je trajal kakšnih sedem minut. V javnosti se je potem širokoustil, da je bil edini, ki je sprevidel mojo vlogo, kar pa ni res. Spraševal sem ga na primer, koliko časa ljudje že poslujejo, na kar je rekel, da človeška bitja s kamni poslujejo že milijone let, kar je smešno, ker toliko časa sploh ne obstajamo ljudje, najdbe pa pričajo, da so kupčevali s soljo, ne s »kamni«. Je pa res, da je na vprašanja odgovarjal vljudno, vsaj do trenutka, ko sem ga prosil za denar – za poslovno idejo, rokavico, s katero lahko sladoled ješ, ne da bi ti kapljal za rokav, sem hotel imeti 15 milijonov dolarjev – seveda ga ni zanimalo. Opravičil se je in odšel. Je pa verjel, da je Ali G resnična oseba.

Tri leta po huronskem uspehu prvega filma o Boratu je Sacha Baron Cohen nastopil kot Brüno Gehard, vpadljivi avstrijski gejevski TV voditelj v oddaji o modi, ki je svoje goste in gostje podobno, kot Ali G, pripravil do tega, da so dajali sporne pripombe ali nasprotovali sami sebi. Med njegovimi priljubljenimi frazami sta bili »Ach, ja« ali »Nicht, nicht«; v enem izmed nastopov pa je gosta spodbujal celo, da je odgovarjal z bodisi »naj ostanejo v getu« ali pa »na vlak za Auschwitz!«. V vlogi Brüna je na podelitvi nagrad MTV z obrazom »po nesreči« pristal v Eminemovem mednožju, odpotoval v ZDA, da bi postal »največji avstrijski zvezdnik po Hitlerju«, v Jeruzalem, kjer je v pogovoru z nekdanjim agentom Mossada in palestinskim politikom zamešal humus in Hamas, spraševal starše otroških modelov, ali bi bili ti pripravljeni shujšati ali iti na liposukcijo ter krščanskega pastorja, ki se ukvarja s »spreobračanjem gejev v heteroseksualce«, prosil, naj v heteroseksualca spremeni še njega. Takole je Sacha Baron Cohen povedal v oddaji Jimmyja Kimmela:

Zamislili smo si, da bomo film končali tako, da Brüno s svojim fantom pristane v borbi v kletki v Arkansasu. Začela naj bi se poljubljati in tako zanetila izgred. Odvetniki so mi zabičali, da ne smem izzvati pretepa. Znašel sem se torej v kletki, vanjo je vstopil še moj filmski fant, gledalo pa naju je kakšnih 2000 lokalcev. So precej zanimivi. Nekaj sto jih je bilo pravkar izpuščenih iz zapora. Na čelu so imeli svastike in druge prijazne simbole. Ko sem se začel boriti s svojim fantom, so začeli besno kričati. Zgrabila me je panika, in v paniki ne sprejemam najboljših odločitev. Zakričal sem torej: »No, bi se kdo rad tepel? Premlatil vas bom!« Mislil sem, da v kletko že ne bodo mogli. Tam je bilo še nekaj policistov, ki so nama jasno dali vedeti, da naju bodo aretirali, če bom prekršil kakšnega od dvanajstih statutov o spodobnosti. Moje možnosti so bile torej, da bom končal v arestu ali da bom pretepen do smrti. Medtem, ko sem se začel poljubljati s fantom, je nekdo iz občinstva prežagal kovino, s katero so bili na tla pritrjeni kovinski stoli, in jih začel metati v kletko. To je bil zadnji prizor v filmu, mislil sem si, tole je super, moramo končati film, zato sem se še naprej poljubljal. Ko so začeli po zraku leteti stoli, mi je šinilo v glavo, da se jim morda lahko izognem, če se uležem na hrbet. Potem sem že slišal varnostnike, ki so kričali, naj se umakneva.

Prvi film o Boratu, vulgarnemu kazaškemu novinarju z nezaslišanimi političnimi stališči, ki so skrajno patriarhalna, antisemitska, homofobna, rasistična in še kaj, ki nenehno krši družbene tabuje, je bil tako odmeven, da je imel Baron Cohen pri snemanju nadaljevanja že velike težave, saj je bil preprosto preveč znan, da bi lahko ljudi še naprej pretental, da je Borat resnična oseba. Vseeno mu je uspelo uspeh »ene najboljših komedij dvatisočih« vsaj deloma ponoviti, še posebno s pomočjo bolgarske igralke Marije Bakalove, ki so jo navdušeni kritiki označili za pravo komično odkritje, za nastop leta in za zasluženo morebitno prejemnico oskarja. Bakalova igra Boratovo 15-letno hčer, ki jo ta namerava podariti nekomu iz Trumpovega ožjega kroga, da bi Kazahstanu tako zagotovil naklonjenost ZDA. Od tod tudi razvpiti prizor z Rudyjem Giulianijem. Ta je na Tviterju zatrdil, da ni počel nič neprimernega in da je Baron Cohen navaden lažnivec. Ta se je odzval takole:

Če je to, kar je predsednikov odvetnik počel, zanj »primerno obnašanje«, potem si ne upam pomisliti, kaj vse počne z novinarkami v hotelskih sobah. Vabim vse, da si ogledajo film, prizor je resničen, storil je, kar je storil, naj se sami odločijo – nam je bilo jasno, za kaj je šlo.

Za konec še ena misel Sache Barona Cohena o tem, kakšna je razlika v sprejemu prvega in drugega filma o Boratu: če smo bili leta 2006, v času prvega filma o Boratu, morda še šokirani, kako razširjeno je skrito sovraštvo do drugačnih, v tem primeru v ZDA, potem leta 2020 ni šokiran skorajda nihče: sovraštvo se namreč ne skriva več; eden od tistih, ki ga izraža najglasneje, pa je sam predsednik ZDA.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kultni liki Sache Barona Cohena

30.10.2020


Pred tednom dni je spletno premiero doživel film Borat: Naknadni film, v katerem je britanski komik Sacha Baron Cohen že drugič nastopil v vlogi kazáškega novinarja in televizijskega zvezdnika Borata Sagdijeva.

Pred tednom dni je spletno premiero doživel film Borat: Naknadni film, v katerem je britanski komik Sacha Baron Cohen že drugič nastopil v vlogi kazáškega novinarja in televizijskega zvezdnika Borata Sagdijeva. Gre za najbolj znan lik Barona Cohena, ki je sicer svojo kariero zgradil na tem, da v preobleki in z različnimi naglasi pristopa do resničnih ljudi – do mimoidočih ali uradnikov, politikov in njihovih podpornikov ter znanih obrazov. V pogovorih in drugih zaigranih situacijah nato razgali njihova rasistična, seksistična ali homofobna stališča, pa tudi druge plati, ki jih sicer ne bi pokazali v javnosti. Ob premieri filma Borat: Naknadni film je odjeknila novica, da je Baron Cohenu tokrat uspelo posneti celo Rudyja Giulianija, Trumpovega odvetnika, ki se je v hotelski sobi pripravljal na spolni odnos z domnevno 15-letnim dekletom, sicer igralko Marijo Bakalovo. Ob tej priložnosti se Tina Poglajen ozira k najbolj znanim likom edinstvenega komika.

Za Sacho Barona Cohena je večina izmed nas prvič najverjetneje slišala leta 2002, ko je slovensko javnost razburil s filmom Ali G Indahouse. V njem namreč predlaga politiko omejevanja priseljevanja v Združeno kraljestvo, pri kateri bi vstop dovoljevali le lepoticam; ko pa na mejo prispe manj privlačno dekle, ji zabrusijo, naj se kar vrne nazaj v Slovenijo. Ali G je bil sicer lik stereotipnega mladostnika iz britanskega delavskega razreda, ki pri oblačenju in govoru posnema jamajško skupnost in črnsko hiphopersko subkulturo; serija, v kateri je nastopal, pa je Barona Cohena izstrelila med zvezde.

Ali G na svet gleda skoraj izključno skozi lastne predsodke in stereotipe; pri tem so bili ključni njegovi intervjuji z uradniki, politiki, z zvezdniki in zvezdnicami, ki jih je spravil v zadrego s politično nekorektnimi izjavami ali jih celo pripravil do tega, da so se strinjali s čim nezaslišanim. Med drugimi so mu nasedli Edwin Buzz Aldrin, David in Victoria Beckham, Noam Chomsky in Donald Trump – ki tedaj seveda še ni bil predsednik ZDA. Kot je poročala revija Rolling Stone, je Baron Cohen do intervjujev prišel tako, da je v vlogi Ali G-ja nosil snemalno opremo, z njim pa je prišel moški v poslovni obleki, za katerega so zvezdniki avtomatično predvidevali, da bo z njimi govoril on. Potem, ko so kamere že začele teči, pa je bilo že prepozno, da bi se umaknili. Sacha Baron Cohen:

Z Donaldom Trumpom sem intervju opravljal kot Ali G. Producent televizijske serije je bil čeden, vljuden Anglež v elegantnem tvidastem suknjiču; Trump je seveda domneval, da ga bo on spraševal. Potem je producent nenadoma rekel: ne, tale tukaj bo delal intervju, ime mu je Ali G. Spomnim se, kako me je Donald Trump takrat pogledal, oblečen sem bil v trenerko in govoril v slengu, poleg tega pa sem se še delal, da ne vem točno, kako mu je ime. Takoj se mu je povesil nos, bil je besen, da se bo moral pogovarjati z nekom iz nižjega razreda, namesto s tistim bistrim, imenitnim producentom. Intervju je trajal kakšnih sedem minut. V javnosti se je potem širokoustil, da je bil edini, ki je sprevidel mojo vlogo, kar pa ni res. Spraševal sem ga na primer, koliko časa ljudje že poslujejo, na kar je rekel, da človeška bitja s kamni poslujejo že milijone let, kar je smešno, ker toliko časa sploh ne obstajamo ljudje, najdbe pa pričajo, da so kupčevali s soljo, ne s »kamni«. Je pa res, da je na vprašanja odgovarjal vljudno, vsaj do trenutka, ko sem ga prosil za denar – za poslovno idejo, rokavico, s katero lahko sladoled ješ, ne da bi ti kapljal za rokav, sem hotel imeti 15 milijonov dolarjev – seveda ga ni zanimalo. Opravičil se je in odšel. Je pa verjel, da je Ali G resnična oseba.

Tri leta po huronskem uspehu prvega filma o Boratu je Sacha Baron Cohen nastopil kot Brüno Gehard, vpadljivi avstrijski gejevski TV voditelj v oddaji o modi, ki je svoje goste in gostje podobno, kot Ali G, pripravil do tega, da so dajali sporne pripombe ali nasprotovali sami sebi. Med njegovimi priljubljenimi frazami sta bili »Ach, ja« ali »Nicht, nicht«; v enem izmed nastopov pa je gosta spodbujal celo, da je odgovarjal z bodisi »naj ostanejo v getu« ali pa »na vlak za Auschwitz!«. V vlogi Brüna je na podelitvi nagrad MTV z obrazom »po nesreči« pristal v Eminemovem mednožju, odpotoval v ZDA, da bi postal »največji avstrijski zvezdnik po Hitlerju«, v Jeruzalem, kjer je v pogovoru z nekdanjim agentom Mossada in palestinskim politikom zamešal humus in Hamas, spraševal starše otroških modelov, ali bi bili ti pripravljeni shujšati ali iti na liposukcijo ter krščanskega pastorja, ki se ukvarja s »spreobračanjem gejev v heteroseksualce«, prosil, naj v heteroseksualca spremeni še njega. Takole je Sacha Baron Cohen povedal v oddaji Jimmyja Kimmela:

Zamislili smo si, da bomo film končali tako, da Brüno s svojim fantom pristane v borbi v kletki v Arkansasu. Začela naj bi se poljubljati in tako zanetila izgred. Odvetniki so mi zabičali, da ne smem izzvati pretepa. Znašel sem se torej v kletki, vanjo je vstopil še moj filmski fant, gledalo pa naju je kakšnih 2000 lokalcev. So precej zanimivi. Nekaj sto jih je bilo pravkar izpuščenih iz zapora. Na čelu so imeli svastike in druge prijazne simbole. Ko sem se začel boriti s svojim fantom, so začeli besno kričati. Zgrabila me je panika, in v paniki ne sprejemam najboljših odločitev. Zakričal sem torej: »No, bi se kdo rad tepel? Premlatil vas bom!« Mislil sem, da v kletko že ne bodo mogli. Tam je bilo še nekaj policistov, ki so nama jasno dali vedeti, da naju bodo aretirali, če bom prekršil kakšnega od dvanajstih statutov o spodobnosti. Moje možnosti so bile torej, da bom končal v arestu ali da bom pretepen do smrti. Medtem, ko sem se začel poljubljati s fantom, je nekdo iz občinstva prežagal kovino, s katero so bili na tla pritrjeni kovinski stoli, in jih začel metati v kletko. To je bil zadnji prizor v filmu, mislil sem si, tole je super, moramo končati film, zato sem se še naprej poljubljal. Ko so začeli po zraku leteti stoli, mi je šinilo v glavo, da se jim morda lahko izognem, če se uležem na hrbet. Potem sem že slišal varnostnike, ki so kričali, naj se umakneva.

Prvi film o Boratu, vulgarnemu kazaškemu novinarju z nezaslišanimi političnimi stališči, ki so skrajno patriarhalna, antisemitska, homofobna, rasistična in še kaj, ki nenehno krši družbene tabuje, je bil tako odmeven, da je imel Baron Cohen pri snemanju nadaljevanja že velike težave, saj je bil preprosto preveč znan, da bi lahko ljudi še naprej pretental, da je Borat resnična oseba. Vseeno mu je uspelo uspeh »ene najboljših komedij dvatisočih« vsaj deloma ponoviti, še posebno s pomočjo bolgarske igralke Marije Bakalove, ki so jo navdušeni kritiki označili za pravo komično odkritje, za nastop leta in za zasluženo morebitno prejemnico oskarja. Bakalova igra Boratovo 15-letno hčer, ki jo ta namerava podariti nekomu iz Trumpovega ožjega kroga, da bi Kazahstanu tako zagotovil naklonjenost ZDA. Od tod tudi razvpiti prizor z Rudyjem Giulianijem. Ta je na Tviterju zatrdil, da ni počel nič neprimernega in da je Baron Cohen navaden lažnivec. Ta se je odzval takole:

Če je to, kar je predsednikov odvetnik počel, zanj »primerno obnašanje«, potem si ne upam pomisliti, kaj vse počne z novinarkami v hotelskih sobah. Vabim vse, da si ogledajo film, prizor je resničen, storil je, kar je storil, naj se sami odločijo – nam je bilo jasno, za kaj je šlo.

Za konec še ena misel Sache Barona Cohena o tem, kakšna je razlika v sprejemu prvega in drugega filma o Boratu: če smo bili leta 2006, v času prvega filma o Boratu, morda še šokirani, kako razširjeno je skrito sovraštvo do drugačnih, v tem primeru v ZDA, potem leta 2020 ni šokiran skorajda nihče: sovraštvo se namreč ne skriva več; eden od tistih, ki ga izraža najglasneje, pa je sam predsednik ZDA.


29.06.2022

Jazz festival Piran/Portorož, nov festival z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa

Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.


28.06.2022

GIARDINO ALL'ITALIANA

Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.


28.06.2022

Ljubljana Street Art Festival – festival ulične umetnosti

Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.


28.06.2022

Saxgo22 - mednarodno srečanje saksofonistov

S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.


27.06.2022

Zgodba z zahodne strani - znameniti muzikal na Ljubljana Festivalu

Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.


27.06.2022

"Notranjosti sem nastavila ogledalo."

Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.


24.06.2022

Prejemnik 32. kresnika je Roman Rozina za roman o rudarskih revirjih

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.


23.06.2022

25. jubilejna Ana Desetnica

S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.


22.06.2022

Plečnik: metropola, kraj, vrt

Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si


21.06.2022

Razstava V Ukrajini/iz Ukrajine kliče po tem, da jo gledamo aktivno, pravi kuratkorka Manca Juvan

"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"


17.06.2022

Sedem sekund večnosti – nova predstava v Miniteatru

Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.


10.06.2022

Meta Grgurevič in Praskanje za zlatom

Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.


10.06.2022

Od obljub o veličastni razstavi do direktorjevega odstopa

Več strokovnjakov je bilo glede avtentičnosti razstavljenih del odločnih, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke


08.06.2022

Dom v jeziku

Literarni večer nagrajenih sodobnih glasov slovenske književnosti, posvečen Primožu Trubarju Deveto leto zapored se Društvo slovenskih pisateljev s Slovensko pisateljsko potjo, Občino Velike Lašče, KUD-om Primož Trubar in v sodelovanju z našim 3. programom – Programom Ars poklanja utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju. Dogodek poimenovan Dom v jeziku, ki ima domicil na Trubarjevi domačiji na Rašici, bo tako že devetič povezal prejemnice in prejemnike najpomembnejših književnih nagrad.


08.06.2022

V Narodnem muzeju Slovenije so zaradi dvomov javnosti odložili odprtje razstave del velikih imen zgodovine umetnosti

Dela Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Pabla Picassa, Kazimirja Maleviča, Vasilija Kandinskega ter še več drugih velikanov umetnosti 20. stoletja naj bi bilo danes na ogled na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac v našem Narodnem muzeju na Metelkovi. A je razstava v strokovni javnosti vzbudila kar nekaj pomislekov in vprašanj glede avtentičnosti del, zato so odprtje v Narodnem muzeju zaenkrat odpovedali. O razstavi so v muzeju obvestili šele v ponedljek, včeraj pa so se v strokovni javnosti pojavile ugibanja in ocene, da gre verjetno za ponaredke. Pomisleke so naslovili tudi na Ministrstvo za kulturo, kjer so po pregledu dokumentacije ugotovili, da ta razstava ni bila umeščena v letni načrt muzeja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala še, da so se zjutraj na ministrstvu najprej posvetovali s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, nato pa sklicali sestanek z direktorjem muzeja. Ta se je odločil odprtje razstave zaenkrat odpovedati, čeprav je še vedno prepričan v originalnost del. Car je povedal še, da so kljub zavrnitvi sofinanciranja s strani ministrstva razstavo pred nekaj tedni umestili v program zato, da bi spodudili boljši obisk muzeja v zatišnih poletnih mesecih, podatkov o zavarovalnini pa ni želel razkriti, saj da gre za javno-zasebno sodelovanje. Ali gre tudi v resnici za ponaredke bo moral pokazati pravni postopek, bi pa v primeru originalov nedvomno šlo za razstavo, kot je vsaj v zadnjem času v Sloveniji ne pomnimo.


08.06.2022

Dušan Merc: "Vse kar imamo je jezik, brez jezika ne obstajamo"

Po nekaterih virih naj bi se 8. junija leta 1508 rodil utemeljitelj knjižne slovenščine, Primož Trubar, zato ta dan od leta 2010 velja za Trubarjev dan. Poklanjajo se mu tudi na Društvu slovenskih pisateljev, kjer v sodelovanju z našim tretjim radijskim programom – programom Ars in drugimi organizacijami pripravljajo dogodek Dom v jeziku. Danes se nihče na Slovenskem ne piše več Trubar, pa vendar smo po pisni slovenščini vsi njegovi nasledniki, dediči, razmišlja predsednik Društva slovenskih pisateljev, Dušan Merc. Pobudo za dan Primoža Trubarja je pred leti dal nedavno preminuli pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je poudarjal pomen jezika za narod. Jezik pa tudi na splošno določa, kako oblikujemo naše misli in izjave. Dušan Merc meni še, da se je slovenščina ohranila kot statistični in kulturni oz. nacionalni čudež. Njeno raznovrstnost bo že deveto leto zapored prikazal dogodek Dom v jeziku, ki povezuje nagrajene glasove slovenske književnosti. Prireditev Dom v jeziku lahko v neposrednem prenosu ob 18h spremljate tudi na našem tretjem radijskem programu - programu Ars in slišite odlomke del Boruta Kraševca, Simone Semenič, Carlosa Pascuala, Nine Dragičević, Anje Štefan in Sebastijana Preglja.


06.06.2022

Ivan Bogovčič

Vsebine Programa Ars


03.06.2022

Vito Žuraj priporočen skladatelj na tribuni Rostrum

V Palermu se je končala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Največ glasov delegatov je prejela norveška skladateljica Kristine Tjogersen, v kategoriji pod 30, letom starosti pa smo izbrali delo Poljakinje Monike Szpyrka Predlog Radia Slovenija, koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žuraja je bil deležen veliko pozornosti, točkovanje pa ga je uvrstilo med deset priporočenih del, s čemer slovenska glasba nadaljuje z rednimi visokimi uvrstitvami na Rostrumu v zadnjem desetletju.


03.06.2022

Mladi ustvarjalci radijskih iger iz Starega trga pri Ložu

Obisk pri učencih šestega razreda Osnovne šole heroja Janeza Hribarja


02.06.2022

Brane Zorman v finalu tekmovanja Palma Ars Acustica

Poleg izbora na skladateljskem Rostrumu ta teden poteka tudi zaključek nagrade Palma Ars Acustica. Od dvanajstih del smo člani evroradijske skupine Ars Acustica že izbrali pet finalistov in med njimi je drugič od začetka podeljevanja tudi slovenski predlog, delo Braneta Zormana Duh dreves | Dotik.


Stran 22 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov