Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jurij Černič v pogovoru z Majo Žvokelj

01.11.2020


Prisluhnite izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Tretji program radia Slovenija, program Ars, je letos spomladi razpisal že 29. natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Izbrana besedila so namenjena objavi v desetminutnem Literarnem nokturnu. Natečaja s tako častitljivo tradicijo na Slovenskem ni, verjetno pa tudi ne s tako številčno udeležbo. Če se je še pred nekaj leti zdela številka 400 prispelih zgodb na mizo Matej Juha, urednika za literaturo na radiu, velika, je letos številka 734 zgodb presegla vsa pričakovanja. Branja zgodb se je lotila komisija v sestavi Tadeja Krečič, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, pri odločitvi za najboljše zgodbe pa ni imela lahkega dela, saj je našla kar veliko besedil, vrednih pozornosti. Zato se je tudi odločila, da poleg treh nagrajenih in štirih odkupljenih zgodb na Arsovi spletni strani objavi 20 naslovov besedil, ki so pritegnila pozornost: tako dobi morda kateri izmed avtorjev potrditev ali vzpodbudo za nadaljnje pisanje.

Literarni nokturni so v tednu od 2. do 8. novembra namenjeni torej izključno izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Ponedeljek, 2. 11. 2020
Niz odkupljenih zgodb se začenja z besedilom Rada bi bila vintage Ksenije Čuić Bratina. Personificirani predmet pripoveduje o svojem veku v nekem stanovanjskem bloku na Tolminskem. S toplino se spominja preteklosti in pričaka tudi trenutek, ko upa, da si bo pridobil priviligirani položaj svoje eksistence. Avtorica skozi zgodbo stopnjuje napetost razkrivanja za kateri predmet gre… počakati je treba na konec zgodbe.

Torek, 3. 11. 2020
Preprosto: Joj je naslov kratke zgodbe Janeza Grma. Brez kakršnega koli olepševanja govori o mladi mamici, ki pusti dojenčka v varstvu in se gre zabavat. Alkohol, ples, prijateljica, droge preglasijo nenehni jok dojenčka v njeni glavi. Janez Grm je dobil že več nagrad za svoje pisanje; sam pravi, da rad piše o likih, katerih misli in dejanja so etično in moralno oporečna.

Sreda, 4. 11. 2020
Zgodbo Povprečno (ne)srečna je napisala Branka Jelen Sidorovich. Vanjo je ujela nekaj trenutkov srednjeletne ženske z družino, službenimi obveznostmi in umirajočim očetom. In z zaljubljenostjo v drugega moškega. Neuresničena epizoda pušča v ženski občutek in razmislek o tem, da je taka, kot pravi naslov: povprečno (ne)srečna.

Četrtek, 5. 11. 2020
»Vse se začne v belem, življenje in smrt, me prešine, ko stopim v snežno belo sobo.« Tako se v belini bolnišnice začne zgodba Zadnja priložnost Nadije Šuler. Prvoosebna pripovedovalka pride k umirajočemu očetu, ki se mu približa prvič in zadnjič. Srečanje je bilo v njenih mislih drugačno od resničnega srečanja, saj je drobna beseda spremenila tok dogodkov v nepričakovano smer.

Petek, 6. 11. 2020
Zgodba brez naslova je tretje nagrajena na 29. natečaju za kratko zgodbo programa Ars. Njena avtorica je Živa Škrlovnik, popotnica, ki svojega junaka in njegovo ženo postavlja v čudovit zaliv na obali Mozambika. Toda v okviru prelepe narave živijo ljudje v hudi revščini; omiliti jo skušajo z denarjem, ki ga prinašajo turisti iz razvitih delov sveta. Z manipulacijo samega sebe lahko ribič plačilo še poviša, priokus ob tem pa ostaja grenak, razberemo iz izvrstno napisane zgodbe, ki ji ni moč ničesar dodati ali odvzeti.

Sobota, 7. 11. 2020
»Drugonagrajena zgodba Premene, impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika, Mirjam Gostinčar je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oz. avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet.« je zapisala komisija v utemeljitvi nagrade. Eksperiment spominja na nekatere znamenite avtorje svetovne, pa tudi slovenske, književnosti, sporočilo pa dobi v tem okviru posebno ostrino.

Nedelja, 8. 11. 2020
Vlak ob 6.15. : zmagovita zgodba letošnjega natečaja programa Ars. Napisal jo je Jurij Černič, komisijo pa je besedilo prepričalo s pretresljivostjo in toplino medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.

V množici zgodb natečaja, ki v središče postavljajo epidemijo, socialne težave ljudi, zasvojenosti vseh vrst, minevanje, zadrege v najrazličnejših medčloveških odnosih, je zgodba Vlak ob 6.15 kot prodoren žarek optimizma in veselja do življenja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Jurij Černič v pogovoru z Majo Žvokelj

01.11.2020


Prisluhnite izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Tretji program radia Slovenija, program Ars, je letos spomladi razpisal že 29. natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Izbrana besedila so namenjena objavi v desetminutnem Literarnem nokturnu. Natečaja s tako častitljivo tradicijo na Slovenskem ni, verjetno pa tudi ne s tako številčno udeležbo. Če se je še pred nekaj leti zdela številka 400 prispelih zgodb na mizo Matej Juha, urednika za literaturo na radiu, velika, je letos številka 734 zgodb presegla vsa pričakovanja. Branja zgodb se je lotila komisija v sestavi Tadeja Krečič, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, pri odločitvi za najboljše zgodbe pa ni imela lahkega dela, saj je našla kar veliko besedil, vrednih pozornosti. Zato se je tudi odločila, da poleg treh nagrajenih in štirih odkupljenih zgodb na Arsovi spletni strani objavi 20 naslovov besedil, ki so pritegnila pozornost: tako dobi morda kateri izmed avtorjev potrditev ali vzpodbudo za nadaljnje pisanje.

Literarni nokturni so v tednu od 2. do 8. novembra namenjeni torej izključno izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Ponedeljek, 2. 11. 2020
Niz odkupljenih zgodb se začenja z besedilom Rada bi bila vintage Ksenije Čuić Bratina. Personificirani predmet pripoveduje o svojem veku v nekem stanovanjskem bloku na Tolminskem. S toplino se spominja preteklosti in pričaka tudi trenutek, ko upa, da si bo pridobil priviligirani položaj svoje eksistence. Avtorica skozi zgodbo stopnjuje napetost razkrivanja za kateri predmet gre… počakati je treba na konec zgodbe.

Torek, 3. 11. 2020
Preprosto: Joj je naslov kratke zgodbe Janeza Grma. Brez kakršnega koli olepševanja govori o mladi mamici, ki pusti dojenčka v varstvu in se gre zabavat. Alkohol, ples, prijateljica, droge preglasijo nenehni jok dojenčka v njeni glavi. Janez Grm je dobil že več nagrad za svoje pisanje; sam pravi, da rad piše o likih, katerih misli in dejanja so etično in moralno oporečna.

Sreda, 4. 11. 2020
Zgodbo Povprečno (ne)srečna je napisala Branka Jelen Sidorovich. Vanjo je ujela nekaj trenutkov srednjeletne ženske z družino, službenimi obveznostmi in umirajočim očetom. In z zaljubljenostjo v drugega moškega. Neuresničena epizoda pušča v ženski občutek in razmislek o tem, da je taka, kot pravi naslov: povprečno (ne)srečna.

Četrtek, 5. 11. 2020
»Vse se začne v belem, življenje in smrt, me prešine, ko stopim v snežno belo sobo.« Tako se v belini bolnišnice začne zgodba Zadnja priložnost Nadije Šuler. Prvoosebna pripovedovalka pride k umirajočemu očetu, ki se mu približa prvič in zadnjič. Srečanje je bilo v njenih mislih drugačno od resničnega srečanja, saj je drobna beseda spremenila tok dogodkov v nepričakovano smer.

Petek, 6. 11. 2020
Zgodba brez naslova je tretje nagrajena na 29. natečaju za kratko zgodbo programa Ars. Njena avtorica je Živa Škrlovnik, popotnica, ki svojega junaka in njegovo ženo postavlja v čudovit zaliv na obali Mozambika. Toda v okviru prelepe narave živijo ljudje v hudi revščini; omiliti jo skušajo z denarjem, ki ga prinašajo turisti iz razvitih delov sveta. Z manipulacijo samega sebe lahko ribič plačilo še poviša, priokus ob tem pa ostaja grenak, razberemo iz izvrstno napisane zgodbe, ki ji ni moč ničesar dodati ali odvzeti.

Sobota, 7. 11. 2020
»Drugonagrajena zgodba Premene, impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika, Mirjam Gostinčar je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oz. avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet.« je zapisala komisija v utemeljitvi nagrade. Eksperiment spominja na nekatere znamenite avtorje svetovne, pa tudi slovenske, književnosti, sporočilo pa dobi v tem okviru posebno ostrino.

Nedelja, 8. 11. 2020
Vlak ob 6.15. : zmagovita zgodba letošnjega natečaja programa Ars. Napisal jo je Jurij Černič, komisijo pa je besedilo prepričalo s pretresljivostjo in toplino medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.

V množici zgodb natečaja, ki v središče postavljajo epidemijo, socialne težave ljudi, zasvojenosti vseh vrst, minevanje, zadrege v najrazličnejših medčloveških odnosih, je zgodba Vlak ob 6.15 kot prodoren žarek optimizma in veselja do življenja.


09.09.2021

Odmor za prenos koncerta - Matej Šarc

Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.


09.09.2021

Koncert ob odprtju sezone Slovenske filharmonije

V ponedeljek je Slovenska filharmonija predstavila svojo prihajajočo koncertno sezono. Nocoj ob 19.30 pa bo v Cankarjevem domu to naznanila še s predabonmajskim večerom – Koncertom ob odprtju sezone, ki bo v vélikem slogu. Nastopila bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vodil pa ju bo gostujoči dirigent Philipp von Steinaecker.


09.09.2021

Odmor za prenos koncerta - 9.9.2021

Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.


08.09.2021

Podeljene Steletova nagrada in priznanja Slovenskega konservatorskega društva za dosežke v letu 2020

Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.


07.09.2021

Ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve?

Glede na to, da je pred nami epidemiološko nepredvidljivo obdobje, ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve? Odgovarja Matej Šarc.


07.09.2021

In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.

In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.


07.09.2021

V Benetkah se na najstarejšem filmskem festivalu na svetu za zlatega leva in druge nagrade manj prestižnega leska poteguje 21 filmov

V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije Za glavno festivalsko nagrado Mostre je v igri film Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína. Biografski film z igralko Kristen Stewart v vlogi princese Diane se osredotoča na božični konec tedna, ki ga je ''najbolj slavna ženska na svetu'' preživela z britansko kraljevo družino in ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom. Pablo Larraín: ''Vsi poznamo in pripovedujemo pravljice našim otrokom; zgodbe da jih uspavamo in jim omogočimo boljše razumevanje življenja in optimističen pogled nanje. Toda potem odrastemo in spoznamo, da so pravljice resnično zahtevne. V našem primeru imamo princeso, ki noče več biti kraljica, ker hoče biti to, kar je. In to njeno pravo identiteto je lepo videti v skrčenem časovnem obsegu. To nam je omogočilo tudi, da smo uporabili samo en prostor: palačo, grad, oziroma hišo (v Angliji jih imenujejo hiše), kot metaforo vélike strukture, kajti palača je resnično prava organizacija. Tako smo ustvarili lik princese, ujete v kolesju tradicije in zgodovine.'' Tematska poudarka sta dva. Kot je že pred začetkom festivala poudaril umetniški direktor Alberto Barbera, so letos v ospredju zgodbe o ženskah in o materinstvu, predvsem o takšnem, ki odstopa od uveljavljenih pričakovanj družbe, ki so na plečih žensk in posegajo v njihovo svobodo in potrebo po samouresničitvi zunaj družinskega kroga. Drugi poudarek glavnega tekmovalnega programa ima časovno komponento: zgodbe se končajo z vrnitvijo junaka ali junakinje v neko preteklo stanje oziroma z njegovo ali njeno vnovično vzpostavitvijo boljšega, pravičnejšega ali znosnejšega stanja, ki je že obstajalo. Skratka: z vrnitvijo v normalnost, z restavracijo preteklega stanja, ki pa ni nostalgično ali regresivno, temveč nujno za nadaljevanje njihovih življenj. To pripovedno linijo je mogoče opaziti v filmih Škatla, beneškega zmagovalca izpred šestih let, Lorenza Vigasa, v filmu Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja, v filmu Dogodek francoske režiserke libanonskega rodu Audrey Diwan, prav tako v celovečernem prvencu Izgubljena hči Maggie Gyllenhaal, v filmu Paula Schaderja The Card Counter, kar je v prevodu oseba, ki si v igralnici skuša zapomniti karte, pa tudi v drami Odsev ukrajinskega režiserja Valentyna Vasyanovycha in še bi lahko naštevali. Ali je to odgovor filmske umetnosti na latentno potrebo družb, ki so po vsem svetu ujete v primež pandemije in v želje po vrnitvi v običajno življenje, bo pokazal čas; prihodnji dnevi in meseci pa bodo pokazali, ali bo letošnja Mostra znanilec dolgoročnejših trendov in okusa najprestižnejšega dela filmske industrije, ki bo marca prihodnje leto podeljeval nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Glavna žirija 78. Mostre (predseduje ji južnokorejski oskarjevec Bong Joon Ho, ki je za svojega Parazita februarja lani – tik pred razcvetom prvega vala epidemije – prejel štiri oskarje) bo svojo odločitev sporočila v soboto.


07.09.2021

Portal kritika

Danes točno ob devetih zjutraj se je na spletnih straneh SiGledal, portala slovenskih gledališča, odprlo novo poglavje: zaživel je portal Kritika. Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta to postaja nov medij za strokovno in tehtno umetnostno kritiko s področja scenskih umetnosti. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike.


07.09.2021

Podeljene Steletova nagrada in priznanja Slovenskega konservatorskega društva za dosežke v letu 2020

Slovensko konservatorsko društvo je v ponedeljek v prostorih Narodne galerije v glavnem mestu podelilo Steletova priznanja in nagrado za dosežke pri ohranjanju in popularizaciji kulturne dediščine. Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.


07.09.2021

Začenja se 36. Mednarodni literarni festival Vilenica

Osrednja tema bo letos Strah in pogum, osrednja osebnost pa nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Festival bo potekal v obliki, kot jo dopuščajo epidemiološke razmere – delno v živo in delno prek svetovnega spleta. Dogajanje na Vilenici bomo ta teden intenzivno spremljali tudi v literarnih oddajah Radia Slovenija: pripravili smo literarna večera o nagrajencu Vilenice Josefu Winklerju in o sodobni portugalski poeziji, literarni portret slovenskega avtorja v središču Milana Dekleve, v Literarnih nokturnih boste slišali poezijo oziroma prozo nekaterih udeležencev, poleg tega pa seveda tudi pogovora z osrednjima gostoma.


07.09.2021

Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu?

Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu? Odgovarja Matej Šarc.


03.09.2021

Mestni kino v Mariboru?

Vsebine Programa Ars


03.09.2021

Shang Chi in legenda o desetih prstanih

Vsebine Programa Ars


Stran 42 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov