Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jurij Černič v pogovoru z Majo Žvokelj

01.11.2020


Prisluhnite izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Tretji program radia Slovenija, program Ars, je letos spomladi razpisal že 29. natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Izbrana besedila so namenjena objavi v desetminutnem Literarnem nokturnu. Natečaja s tako častitljivo tradicijo na Slovenskem ni, verjetno pa tudi ne s tako številčno udeležbo. Če se je še pred nekaj leti zdela številka 400 prispelih zgodb na mizo Matej Juha, urednika za literaturo na radiu, velika, je letos številka 734 zgodb presegla vsa pričakovanja. Branja zgodb se je lotila komisija v sestavi Tadeja Krečič, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, pri odločitvi za najboljše zgodbe pa ni imela lahkega dela, saj je našla kar veliko besedil, vrednih pozornosti. Zato se je tudi odločila, da poleg treh nagrajenih in štirih odkupljenih zgodb na Arsovi spletni strani objavi 20 naslovov besedil, ki so pritegnila pozornost: tako dobi morda kateri izmed avtorjev potrditev ali vzpodbudo za nadaljnje pisanje.

Literarni nokturni so v tednu od 2. do 8. novembra namenjeni torej izključno izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Ponedeljek, 2. 11. 2020
Niz odkupljenih zgodb se začenja z besedilom Rada bi bila vintage Ksenije Čuić Bratina. Personificirani predmet pripoveduje o svojem veku v nekem stanovanjskem bloku na Tolminskem. S toplino se spominja preteklosti in pričaka tudi trenutek, ko upa, da si bo pridobil priviligirani položaj svoje eksistence. Avtorica skozi zgodbo stopnjuje napetost razkrivanja za kateri predmet gre… počakati je treba na konec zgodbe.

Torek, 3. 11. 2020
Preprosto: Joj je naslov kratke zgodbe Janeza Grma. Brez kakršnega koli olepševanja govori o mladi mamici, ki pusti dojenčka v varstvu in se gre zabavat. Alkohol, ples, prijateljica, droge preglasijo nenehni jok dojenčka v njeni glavi. Janez Grm je dobil že več nagrad za svoje pisanje; sam pravi, da rad piše o likih, katerih misli in dejanja so etično in moralno oporečna.

Sreda, 4. 11. 2020
Zgodbo Povprečno (ne)srečna je napisala Branka Jelen Sidorovich. Vanjo je ujela nekaj trenutkov srednjeletne ženske z družino, službenimi obveznostmi in umirajočim očetom. In z zaljubljenostjo v drugega moškega. Neuresničena epizoda pušča v ženski občutek in razmislek o tem, da je taka, kot pravi naslov: povprečno (ne)srečna.

Četrtek, 5. 11. 2020
»Vse se začne v belem, življenje in smrt, me prešine, ko stopim v snežno belo sobo.« Tako se v belini bolnišnice začne zgodba Zadnja priložnost Nadije Šuler. Prvoosebna pripovedovalka pride k umirajočemu očetu, ki se mu približa prvič in zadnjič. Srečanje je bilo v njenih mislih drugačno od resničnega srečanja, saj je drobna beseda spremenila tok dogodkov v nepričakovano smer.

Petek, 6. 11. 2020
Zgodba brez naslova je tretje nagrajena na 29. natečaju za kratko zgodbo programa Ars. Njena avtorica je Živa Škrlovnik, popotnica, ki svojega junaka in njegovo ženo postavlja v čudovit zaliv na obali Mozambika. Toda v okviru prelepe narave živijo ljudje v hudi revščini; omiliti jo skušajo z denarjem, ki ga prinašajo turisti iz razvitih delov sveta. Z manipulacijo samega sebe lahko ribič plačilo še poviša, priokus ob tem pa ostaja grenak, razberemo iz izvrstno napisane zgodbe, ki ji ni moč ničesar dodati ali odvzeti.

Sobota, 7. 11. 2020
»Drugonagrajena zgodba Premene, impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika, Mirjam Gostinčar je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oz. avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet.« je zapisala komisija v utemeljitvi nagrade. Eksperiment spominja na nekatere znamenite avtorje svetovne, pa tudi slovenske, književnosti, sporočilo pa dobi v tem okviru posebno ostrino.

Nedelja, 8. 11. 2020
Vlak ob 6.15. : zmagovita zgodba letošnjega natečaja programa Ars. Napisal jo je Jurij Černič, komisijo pa je besedilo prepričalo s pretresljivostjo in toplino medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.

V množici zgodb natečaja, ki v središče postavljajo epidemijo, socialne težave ljudi, zasvojenosti vseh vrst, minevanje, zadrege v najrazličnejših medčloveških odnosih, je zgodba Vlak ob 6.15 kot prodoren žarek optimizma in veselja do življenja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Jurij Černič v pogovoru z Majo Žvokelj

01.11.2020


Prisluhnite izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Tretji program radia Slovenija, program Ars, je letos spomladi razpisal že 29. natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Izbrana besedila so namenjena objavi v desetminutnem Literarnem nokturnu. Natečaja s tako častitljivo tradicijo na Slovenskem ni, verjetno pa tudi ne s tako številčno udeležbo. Če se je še pred nekaj leti zdela številka 400 prispelih zgodb na mizo Matej Juha, urednika za literaturo na radiu, velika, je letos številka 734 zgodb presegla vsa pričakovanja. Branja zgodb se je lotila komisija v sestavi Tadeja Krečič, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, pri odločitvi za najboljše zgodbe pa ni imela lahkega dela, saj je našla kar veliko besedil, vrednih pozornosti. Zato se je tudi odločila, da poleg treh nagrajenih in štirih odkupljenih zgodb na Arsovi spletni strani objavi 20 naslovov besedil, ki so pritegnila pozornost: tako dobi morda kateri izmed avtorjev potrditev ali vzpodbudo za nadaljnje pisanje.

Literarni nokturni so v tednu od 2. do 8. novembra namenjeni torej izključno izbranim najnovejšim slovenskim kratkim zgodbam.

Ponedeljek, 2. 11. 2020
Niz odkupljenih zgodb se začenja z besedilom Rada bi bila vintage Ksenije Čuić Bratina. Personificirani predmet pripoveduje o svojem veku v nekem stanovanjskem bloku na Tolminskem. S toplino se spominja preteklosti in pričaka tudi trenutek, ko upa, da si bo pridobil priviligirani položaj svoje eksistence. Avtorica skozi zgodbo stopnjuje napetost razkrivanja za kateri predmet gre… počakati je treba na konec zgodbe.

Torek, 3. 11. 2020
Preprosto: Joj je naslov kratke zgodbe Janeza Grma. Brez kakršnega koli olepševanja govori o mladi mamici, ki pusti dojenčka v varstvu in se gre zabavat. Alkohol, ples, prijateljica, droge preglasijo nenehni jok dojenčka v njeni glavi. Janez Grm je dobil že več nagrad za svoje pisanje; sam pravi, da rad piše o likih, katerih misli in dejanja so etično in moralno oporečna.

Sreda, 4. 11. 2020
Zgodbo Povprečno (ne)srečna je napisala Branka Jelen Sidorovich. Vanjo je ujela nekaj trenutkov srednjeletne ženske z družino, službenimi obveznostmi in umirajočim očetom. In z zaljubljenostjo v drugega moškega. Neuresničena epizoda pušča v ženski občutek in razmislek o tem, da je taka, kot pravi naslov: povprečno (ne)srečna.

Četrtek, 5. 11. 2020
»Vse se začne v belem, življenje in smrt, me prešine, ko stopim v snežno belo sobo.« Tako se v belini bolnišnice začne zgodba Zadnja priložnost Nadije Šuler. Prvoosebna pripovedovalka pride k umirajočemu očetu, ki se mu približa prvič in zadnjič. Srečanje je bilo v njenih mislih drugačno od resničnega srečanja, saj je drobna beseda spremenila tok dogodkov v nepričakovano smer.

Petek, 6. 11. 2020
Zgodba brez naslova je tretje nagrajena na 29. natečaju za kratko zgodbo programa Ars. Njena avtorica je Živa Škrlovnik, popotnica, ki svojega junaka in njegovo ženo postavlja v čudovit zaliv na obali Mozambika. Toda v okviru prelepe narave živijo ljudje v hudi revščini; omiliti jo skušajo z denarjem, ki ga prinašajo turisti iz razvitih delov sveta. Z manipulacijo samega sebe lahko ribič plačilo še poviša, priokus ob tem pa ostaja grenak, razberemo iz izvrstno napisane zgodbe, ki ji ni moč ničesar dodati ali odvzeti.

Sobota, 7. 11. 2020
»Drugonagrajena zgodba Premene, impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika, Mirjam Gostinčar je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oz. avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet.« je zapisala komisija v utemeljitvi nagrade. Eksperiment spominja na nekatere znamenite avtorje svetovne, pa tudi slovenske, književnosti, sporočilo pa dobi v tem okviru posebno ostrino.

Nedelja, 8. 11. 2020
Vlak ob 6.15. : zmagovita zgodba letošnjega natečaja programa Ars. Napisal jo je Jurij Černič, komisijo pa je besedilo prepričalo s pretresljivostjo in toplino medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.

V množici zgodb natečaja, ki v središče postavljajo epidemijo, socialne težave ljudi, zasvojenosti vseh vrst, minevanje, zadrege v najrazličnejših medčloveških odnosih, je zgodba Vlak ob 6.15 kot prodoren žarek optimizma in veselja do življenja.


14.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Iris Pokovec in Claudi Sovre

Mlada slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre nista še nikoli sodelovala in se osebno ne poznata, pa vendar ju je Žiga Bratoš povabil k skupnemu pogovoru. Sprejela sta izziv. Čeprav so njuni pristopi precej različni, sta oba igriva in tudi poglobljena ustvarjalca. Segata v skupni bazen blišča popularne kulture in potrošništva, ki ga hkrati prevprašujeta. Vsaj nekaj je v njunih delih filozofije pop arta. O tem, kakšne razmisleke tako nenavadno srečanje prinese, več v oddaji, ki je četrta in zadnja v poletnem ciklu Dvogovori umetnic/umetnikov. Tega je zasnovala Petra Tanko. Na fotografijah Iris Pokovec in Claudi Sovre, osebni arhiv


12.08.2021

Sebastian Jung: Intenzivna nega

Vsebine Programa Ars


11.08.2021

Jonas Kaufmann v Cankarjevem domu

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic

V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop. Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis. Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku. Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.


06.08.2021

Festival Radovljica

S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.


06.08.2021

Spot Program Ars (Nataša Dolenc)

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Spot Program Ars (Ivan Lotrič)

Vsebine Programa Ars


05.08.2021

Festival kratkega filma Shots

Vsebine Programa Ars


04.08.2021

Razstava Evropa – dediščina humanistov

Vsebine Programa Ars


03.08.2021

Goran Vojnovič: Nekoč so bili ljudje

Vsebine Programa Ars


Stran 44 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov