Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
Vsebine Programa Ars
Nevidna in vidna povezljivost ter povezanost med sodobnimi tehnologijami in naravnim okoljem, med posameznikom in družbo, se dandanašnji dozdevajo nekaj samoumevnega. Vendar projekti onkraj fizičnega in zgolj vidnega še vedno odpirajo nekatera vprašanja. Na takšna so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki je potekala na spletu znotraj projekta "konS". Njegov namen je vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Spletne okrogle mize z naslovom "Sodelovanje umetnosti v inovacijah za prihodnost" so se udeležili, Marko Hren iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice, Miha Ciglar iz podjetja Ultrasonic, Darko Šuman iz podjetja Plastika Skaza ter dr. Peter Purg iz Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Prispevek je pripravila Aleksandra Saška Gruden. foto: projekt konS
28. novembra 2020 je minilo natanko 50 let odkar je bila ustanovljena založba ZKP Radiotelevizije Slovenija, nekdaj imenovana Založba kaset in plošč, danes Založba kakovostnih programov. Ob tej priložnosti bomo v današnji posebni oddaji, posvečeni tej obletnici, predstavili delovanje založbe in njen pomen za ohranjanje kakovostnih programov na nosilcih zvoka. V studiu gostimo Mojco Menart, muzikologinjo in vodjo založniške dejavnosti založbe ZKP in Žarka Ignjatovića, kitarista, ki je pri tej založbi izdal več plošč. Na telefonski zvezi v oddaji sodelujeta tudi skladateljica Nina Šenk in doktor muzikologije, skladatelj in glasbeni kritik, Gregor Pompe. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov