Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
V 91. letu starosti je umrl legendarni škotski igralec, prvi in najslavnejši tajni agent v službi njenega Veličanstva.
Sean Connery je bil najbolj znan prav po upodobitvi Jamesa Bonda; bil je prvi tajni agent in v tej vlogi nam bo najbolj ostal v spominu. Po zaslugi te šarmantne vloge je postal globalna filmska zvezda in seks simbol, za mnoge oboževalce pravzaprav edini pravi Bond.
Vendar Sean Connery ni igral samo v bondiadah. Kot je nekoč pripomnil, mu je šel Bond že pošteno na živce in če bi znal, bi se ga najraje kar znebil. Connery je igral še v filmih Alfreda Hitchcocka in Johna Hustona ter številnih drugih, kot so Umor na Orient ekspresu, Highlander, Ime rože, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Alcatraz in Družba pravih gospodov, če naštejemo še nekaj najbolj znanih.
Njegova več kot šest desetletij dolga igralska kariera je bila okronana z nagrado oskar, vendar le za stransko vlogo v film Nedotakljivi Briana De Palme.
Sean Connery je sicer izhajal iz delavske družine, v otroštvu in zgodnji mladosti se je preživljal z najrazličnejšimi deli, med drugim tudi v Kraljevem gledališču v Edinburghu, kjer se je seznanil z igralskim poklicem. Naj ob njegovem slovesu dodamo še to, da je njegovo zasebno življenje zaznamovalo kar nekaj kontroverz zaradi družinskega nasilja, pa tudi zaradi političnih stališč, saj se je zavzemal za odcepitev Škotske od Velike Britanije.
Po poročanju BBC-ja je žalostno novico o njegovi smrti sporočila igralčeva družina. Sir Connery naj bi umrl v noči iz petka na soboto na Bahamih po daljši bolezni. Avgusta letos je dopolnil 90. let.
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje. foto: Pixabay/Free-Photos
Potem, ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, so se vrstila ugibanja za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo prostore. Minister za kulturo Vasko Simoniti je v državnem zboru povedal, da na tem naslovu načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej. Takšno rešitev za prostorsko stisko prirodoslovnega muzeja naj bi videli že njegovi predhodniki, zato so v tej luči pripravljeni tudi načrti prenove. Minister je še povedal, da bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. Opozicija dvomi v ugoden razplet nastale situacije, saj se ministrstvo projekta ni lotilo na pravi način.
Publikacija Oxford Political Review je dan po ameriških volitvah za mnenje o napetem dogajanju, družbenih in kulturnih posledicah izrekanja ameriškega ljudstva povprašala filozofa Slavoja Žižka. V dopoldanskem spletnem prenosu je Žižek odgovarjal tudi na vprašanja slehernikov, ki so jih zbirali dan prej. “To so morda volitve, ki odločajo o usodi človeštva,” je dejal slovenski filozof. Poslušal ga je Blaž Mazi.
Na Metelkovi 6, od koder želi Ministrstvo za kulturo izseliti preko 20 nevladnih organizacij, bo mogoče dobil prostore prirodoslovni muzej. To je med možnostmi napovedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc na seji Odbora za kulturo v Državnem zboru. Predlagatelji seje so stopili v bran nevladnikom in opozorili, da se vrhunske ustvarjalce ne sme metati na cesto brez zagotovitve nadomestnih prostorov, še posebej ne v času epidemije. Nevladniki pa so izpostavili svoje delo in poudarili, da je ravno zaradi njihovih prizadevanj stavba na Metelkovi 6 v lasti Ministrstva za kulturo. Več pa v posnetku, ki smo ga pripravili za Radijski dnevnik.
Vsebine Programa Ars
Poslanci koalicije in Slovenske nacionalne stranke so na Odboru za kulturo bojkotirali parlamentarno razpravo, saj se razen enega od 10 članov niso udeležili seje in niso zagotovili zamenjave za svojo odsotnost. Prisotni so bili poslanci opozicije 19 članskega Odbora za kulturo. Na prvi današnji seji so želeli obravnavati zahtevo ministrstva za kulturo, da se z Metelkove izselijo nevladne organizacije, druga današnja seja pa bi bila namenjena očitkom o vladnem pritisku na javne medije in novinarstvo. Protesti opozicije v priloženem prispevku.
Neveljaven email naslov