Zadnji roman Elif Shafak, s katerim se je lani uvrstila v ožji izbor za nagrado booker

Elif Shafak je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Dobro jo poznamo tudi nas. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod njenega zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu.

Elif Shafak dostikrat piše o Istanbulu, o njegovih zakulisnih predelih, ulicah in to velja tudi za roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, ki ga je posvetila, kot zapiše: »Istanbulčankam in Istanbulu, ki je in je vedno bil ženskega spola.« Rdeča nit romana je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa ga pa zanimiva struktura. In sicer Leilino usodo spoznavamo prek posthumnih spominov. Te ji vzbudijo vonji, ki jih zavoha v smetnjaku, kamor so jo odvrli.

Elif Shafak je mednarodno zelo uspešna, njena dela so prevedena v več kot petdeset jezikov, z zadnjim romanom se je lani uvrstila tudi v ožji izbor za bookerja. Kljub priznanju svetovne javnosti pa je v Turčiji pod drobnogledom. Sodno so jo preganjali zaradi romana Pankrt iz Istanbula, v katerem je pisala o genocidu nad Armenci, takrat se je iz Turčije preselila v London. Veliko prahu je v njeni domovini zaradi nazornih prikazov spolnega nasilja dvignil tudi roman 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Lani je v intervjuju za časopis Guardian Elif Shafak dejala, da je »biti pisatelj v Turčiji malce podobno temu, kot da bi te nekdo poljubil na eno lice, na drugo pa klofnil.«