Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje.
foto: Pixabay/Free-Photos
Prisluhnite zmagovalcu natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020, eseju o Rodinu, Heubnerjevi Prazni hiši in drugim
Ob 180. obletnici rojstva Augusta Rodina bomo predstavili njegovo prijateljstvo z Rilkejem. Mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji Spomini, pisma in potopisi nocoj ob 19.00 (Ars) lahko slišite nekaj odlomkov o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 let od Rodinovega rojstva.
V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na tako imenovano reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938. Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je na nemškem veleposlaništvu ustrelil diplomata, potem ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnale tudi njegove starše in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko število judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v obdobju tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 (Ars), ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. Prisluhnete ji lahko nocoj v oddaji Literarni nokturno ob 23.50 (Ars).
V torek, 10. novembra, bomo v oddaji Literarni večer zaznamovali 170. obletnico rojstva Frana Detele, ki se je rodil v Moravčah. Pisati je začel razmeroma pozno, prvo povest Malo življenje je tridesetleten objavil v Ljubljanskem zvonu. O svojem pisanju je nekoč zapisal takole: “Kadar se (bravec) najmanj nadeja in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, tedaj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je samo zabaval.” Oddajo o njegovem življenju in ustvarjanju je leta 2000 pripravila Tina Kozin.
Ob godu sv. Martina bo Literarna matineja v sredo, 11. novembra, ob 11.05 (Ars) posvečena literaturi in vinu. “Vino, razpoloženje, alkohol, pijanstvo, utapljanje bolečine so v slovenski književnosti prisotni že v zgodnjih zapisih slovenskih preporoditeljev, skoraj vsa slovenska poezija je nastala iz nostalgičnega, uživaškega ali pomirjevalnega odnosa do vinskega kozarca kot najbolj naravnega sredstva za pomiritev ‘notranjih viharjev’, za zapis najbolj skrivnostnih misli duše in srca …”
Arhivska igrana oddaja Pohvala vinu, iz katere smo vzeli te besede, je v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši, kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju s torkovim praznikom. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Za martinovanje je značilna zahvalna pojedina, ker je iz mošta nastalo vino. Navadno se speče Martinova gos, skuhajo mlinci in rdeče zelje, predvsem pa se pije novo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom.
Na martinovo ponekod spremembo mošta v vino ponazarjajo s posnemanjem krsta, mi pa v okviru literarnega programa Radia Slovenija v sredinem Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars) z naslovom Pesmi o vinu predstavljamo nekaj interpretacij pesmi, ki tako ali drugače pripovedujejo o vinu in pitju žlahtne kapljice. Napisali so jih: France Prešeren (Zdravljica), Omar Hajam (Tri štirivrstičnice), Ivan Cankar (Prinesi vina, dekle, ti), Charles Baudelaire (Vino Zaljubljencev), Božo Vodušek (Balada o pijancu), Kajetan Kovič (Zdravica), Dragotin Kette (V gostilni), Janez Menart (Croquis) in Branko Šömen (Zelena kavarna). Interpretirata Boris Juh in Jurij Souček.
Ob 100. obletnici rojstva Aleksandra Bloka je Drago Bajt pripravil Literarni večer o njegovi poeziji, njeni premeni iz simbolistične v skorajda socialno, predekspresionistično liriko. Vprašanje o prekletstvu umetnosti, o vrnitvi k življenju, o socialni problematiki in resnični duhovni revoluciji, vprašanje o služenju človeški skupnosti, je namreč zaposlovalo Bloka vse do smrti 1921, kot je opozoril avtor oddaje Drago Bajt. V oddajo je uvrstil prevode Toneta Pavčka, Janeza Menarta in svoje, objavljene že leta 1978 v zbirki Lirika ter odlomka iz pesnikove pesnitve Dvanajst v prevodu Mileta Klopčiča. Blokova besedila so interpretirali Tone Gogala, Ivanka Mežan in Boris Juh. Ob 140. obletnici pesnikovega rojstva bomo oddajo vnovič predvajali v četrtek, 12. novembra, ob 21.00 (Ars).
Sobotno popoldne bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 (Ars) predvajali dva odlomka iz knjige z naslovom Dnevni red, ki jo je napisal Eric Vuillard, dvainpetdesetletni francoski pisatelj, scenarist in režiser, avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za besedilo Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v Franciji. V Dnevnem redu (v prevodu Jaroslava Skrušnyja) se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so složno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja in drugo svetovno vojno.
Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, o katerih smo se vsi učili v šolah. Toda v Vuillardovi pripovedi dobijo še vse drugačne obrise in odtenke. Kakšne, vidimo na primeru priključitve Avstrije nemškemu rajhu, o kateri bomo lahko poslušali v soboto, 14. novembra. “Najhujše katastrofe se po navadi napovejo s tihimi in drobcenimi koraki,” še piše Vuillard.
Slovenska avtorica Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, scenarije, dramska besedila in mladinsko literaturo. Doslej je izdala štiri zbirke poezije, nazadnje leta 2018 zbirko Siringa, pripravlja pa že novo z naslovom In vendar sem. Za oddajo smo izbrali cikel pesmi iz nje z naslovom Za njo, Rahelo. Dela in izbori pesmi in zgodb Cvetke Bevc so prevedeni v številne tuje jezike. Slišite jih lahko prihodnjo soboto v Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars).
Spored literarnih oddaj med 8. in 14. novembrom
- november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary (2. del) ob 30. obletnici smrti
19.00 Spomini, pisma in potopisi: Rainer Maria Rilke −August Rodin, ob slikarjevi 180. obletnici rojstva
22.05 Literarni portret: Christoph Heubner: Prazna hiša
23.50 Literarni nokturno: Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 – 1. nagrada Jurij Černič: Vlak ob 6.15
- november
23.50 Literarni nokturno: Miran Košuta: Sodar, ob 60. jubileju
- november
21.00 Literarni večer: Fran Detela: Ob 170. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno: Marija Flegar: Dnevniške pesmi
- november
11.05 Literarna matineja: Pohvala vinu
23.50 Literarni nokturno: Prešeren et al.: Pesmi o vinu
- november
23.50 Literarni nokturno: Nazim Hikmet: Velo listje
- november
23.50 Literarni nokturno: Andrej Rozman - Roza: Uvod v Martina Krpana
- november
18.00 Izbrana proza: Eric Vuillard: Dnevni red
23.50 Literarni nokturno: Cvetka Bevc: In vendar sem
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje.
foto: Pixabay/Free-Photos
Prisluhnite zmagovalcu natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020, eseju o Rodinu, Heubnerjevi Prazni hiši in drugim
Ob 180. obletnici rojstva Augusta Rodina bomo predstavili njegovo prijateljstvo z Rilkejem. Mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji Spomini, pisma in potopisi nocoj ob 19.00 (Ars) lahko slišite nekaj odlomkov o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 let od Rodinovega rojstva.
V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na tako imenovano reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938. Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je na nemškem veleposlaništvu ustrelil diplomata, potem ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnale tudi njegove starše in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko število judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v obdobju tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 (Ars), ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. Prisluhnete ji lahko nocoj v oddaji Literarni nokturno ob 23.50 (Ars).
V torek, 10. novembra, bomo v oddaji Literarni večer zaznamovali 170. obletnico rojstva Frana Detele, ki se je rodil v Moravčah. Pisati je začel razmeroma pozno, prvo povest Malo življenje je tridesetleten objavil v Ljubljanskem zvonu. O svojem pisanju je nekoč zapisal takole: “Kadar se (bravec) najmanj nadeja in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, tedaj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je samo zabaval.” Oddajo o njegovem življenju in ustvarjanju je leta 2000 pripravila Tina Kozin.
Ob godu sv. Martina bo Literarna matineja v sredo, 11. novembra, ob 11.05 (Ars) posvečena literaturi in vinu. “Vino, razpoloženje, alkohol, pijanstvo, utapljanje bolečine so v slovenski književnosti prisotni že v zgodnjih zapisih slovenskih preporoditeljev, skoraj vsa slovenska poezija je nastala iz nostalgičnega, uživaškega ali pomirjevalnega odnosa do vinskega kozarca kot najbolj naravnega sredstva za pomiritev ‘notranjih viharjev’, za zapis najbolj skrivnostnih misli duše in srca …”
Arhivska igrana oddaja Pohvala vinu, iz katere smo vzeli te besede, je v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši, kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju s torkovim praznikom. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Za martinovanje je značilna zahvalna pojedina, ker je iz mošta nastalo vino. Navadno se speče Martinova gos, skuhajo mlinci in rdeče zelje, predvsem pa se pije novo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom.
Na martinovo ponekod spremembo mošta v vino ponazarjajo s posnemanjem krsta, mi pa v okviru literarnega programa Radia Slovenija v sredinem Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars) z naslovom Pesmi o vinu predstavljamo nekaj interpretacij pesmi, ki tako ali drugače pripovedujejo o vinu in pitju žlahtne kapljice. Napisali so jih: France Prešeren (Zdravljica), Omar Hajam (Tri štirivrstičnice), Ivan Cankar (Prinesi vina, dekle, ti), Charles Baudelaire (Vino Zaljubljencev), Božo Vodušek (Balada o pijancu), Kajetan Kovič (Zdravica), Dragotin Kette (V gostilni), Janez Menart (Croquis) in Branko Šömen (Zelena kavarna). Interpretirata Boris Juh in Jurij Souček.
Ob 100. obletnici rojstva Aleksandra Bloka je Drago Bajt pripravil Literarni večer o njegovi poeziji, njeni premeni iz simbolistične v skorajda socialno, predekspresionistično liriko. Vprašanje o prekletstvu umetnosti, o vrnitvi k življenju, o socialni problematiki in resnični duhovni revoluciji, vprašanje o služenju človeški skupnosti, je namreč zaposlovalo Bloka vse do smrti 1921, kot je opozoril avtor oddaje Drago Bajt. V oddajo je uvrstil prevode Toneta Pavčka, Janeza Menarta in svoje, objavljene že leta 1978 v zbirki Lirika ter odlomka iz pesnikove pesnitve Dvanajst v prevodu Mileta Klopčiča. Blokova besedila so interpretirali Tone Gogala, Ivanka Mežan in Boris Juh. Ob 140. obletnici pesnikovega rojstva bomo oddajo vnovič predvajali v četrtek, 12. novembra, ob 21.00 (Ars).
Sobotno popoldne bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 (Ars) predvajali dva odlomka iz knjige z naslovom Dnevni red, ki jo je napisal Eric Vuillard, dvainpetdesetletni francoski pisatelj, scenarist in režiser, avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za besedilo Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v Franciji. V Dnevnem redu (v prevodu Jaroslava Skrušnyja) se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so složno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja in drugo svetovno vojno.
Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, o katerih smo se vsi učili v šolah. Toda v Vuillardovi pripovedi dobijo še vse drugačne obrise in odtenke. Kakšne, vidimo na primeru priključitve Avstrije nemškemu rajhu, o kateri bomo lahko poslušali v soboto, 14. novembra. “Najhujše katastrofe se po navadi napovejo s tihimi in drobcenimi koraki,” še piše Vuillard.
Slovenska avtorica Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, scenarije, dramska besedila in mladinsko literaturo. Doslej je izdala štiri zbirke poezije, nazadnje leta 2018 zbirko Siringa, pripravlja pa že novo z naslovom In vendar sem. Za oddajo smo izbrali cikel pesmi iz nje z naslovom Za njo, Rahelo. Dela in izbori pesmi in zgodb Cvetke Bevc so prevedeni v številne tuje jezike. Slišite jih lahko prihodnjo soboto v Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars).
Spored literarnih oddaj med 8. in 14. novembrom
- november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary (2. del) ob 30. obletnici smrti
19.00 Spomini, pisma in potopisi: Rainer Maria Rilke −August Rodin, ob slikarjevi 180. obletnici rojstva
22.05 Literarni portret: Christoph Heubner: Prazna hiša
23.50 Literarni nokturno: Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 – 1. nagrada Jurij Černič: Vlak ob 6.15
- november
23.50 Literarni nokturno: Miran Košuta: Sodar, ob 60. jubileju
- november
21.00 Literarni večer: Fran Detela: Ob 170. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno: Marija Flegar: Dnevniške pesmi
- november
11.05 Literarna matineja: Pohvala vinu
23.50 Literarni nokturno: Prešeren et al.: Pesmi o vinu
- november
23.50 Literarni nokturno: Nazim Hikmet: Velo listje
- november
23.50 Literarni nokturno: Andrej Rozman - Roza: Uvod v Martina Krpana
- november
18.00 Izbrana proza: Eric Vuillard: Dnevni red
23.50 Literarni nokturno: Cvetka Bevc: In vendar sem
Nič novega ni, da se delo nenehno spreminja in danes vse bolj zažira v vse pore naših življenj. Tudi sodobni umetniki so tesno vpeti v produkcijske procese sodobnega kapitalizma, lovijo roke in se prijavljajo na razpise. Delo in umetnost v treh različnih obdobjih zdaj osvetljuje razstava Umetnost na delu: na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Dva delavca – prvi je skoraj še otrok, drugi star in zgaran – na poti razbijata kamenje. Prvi je za to delo še premlad, drugi verjetno prestar. Gustav Courbet je Lomilca kamenjev naslikal leta 1849, le eno leto po izidu Komunističnega manifesta. Kot prepričan socialist je želel opozoriti na težki položaj delavstva v tedanji Evropi ter socialno in razredno ujetost delavstva iz roda v rod. Za obdobje realizma so prizori težav nižjega sloja značilni, a delo v različnih oblikah je bilo pogosto tema umetnosti tudi pozneje. Uroš Potočnik je leta 2014 kot komentar Courbetove slike ustvaril Delavca, sliko, ki nekdanja lomilca kamenjev prestavi v sodobni čas. Nadel jima je uniformo, čelado in rokavice in ponudil nespektakultarno podobo težaškega dela. Slika zdaj na razstavi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ob nekaterih drugih pripoveduje o stari zgodbi izkoriščanja. V razstavo so tudi zato želeli vključiti pogosto prezrte glasove, pove sokustosinja razstave Bojana Piškur. Če je boj za boljši položaj fizičnih delavcev do neke mere znan, še vedno preredko razmišljamo o delu umetnikov, ki so danes potisnjeni v prekarne delovne razmere. Eden izmed ključnih razmislekov razstave je tako vprašanje, kako sta se položaj in delo umetnikov spreminjala v času. V devetdesetih so se pri nas oblikovale različne nevladne organizacije, ki pa so bile pogosto dedinje krajevnih avantgardnih tradicij in njihovega načina delovanja, je v katalogu razstave zapisala Zdenka Badovinac. Umetniške skupine in kolektivi iz obdobja od petdesetih do devetdesetih let so si pri delu prizadevali za enakopravnejšo ekonomijo in sodelovanje, kolektivnost in solidarnost. Čeprav so nastali kot nekakšen socialni korektiv in zaradi praktičnih razlogov, pa so bili pogosto tudi utopične narave. Upanje v boljšo prihodnost moramo ohranjati tudi danes, je prepričana Bojana Piškur. Na razstavi, ki bo na ogled še do 29. januarja, sodeluje več kot petdeset umetnikov in umetnic, umetniških kolektivov in združenj z območja nekdanje Jugoslavije. Foto: Iza Pevec
Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevim domom in Centrom urbane kulture Kino Šiška te dni gosti 16. festival Lutke 2022. Na njem se bo zvrstilo 18 uprizoritev slovenskih in tujih umetnic in umetnikov za starostno raznoliko občinstvo. V odrska doživetja se vpletajo številni lutkovni jeziki, tehnike, poetike in estetike, lutkovno-animacijske forme se družijo z likovnimi govoricami upodabljajočih umetnosti in s sodobno vizualno umetnostjo, imajo pa tudi eksperimentalno-abstrakten značaj. Največ pa je vendarle predstav predmetnega gledališča. Foto: iz predstave Sonja in Alfred / LGL
Med mnogimi dramatičnimi epizodami obleganja Sarajeva v letih 1992 do 1996, je javnosti doslej ostala prikrita čudaška in sprevržena zgodba o safariju na ljudi. Pri obleganju Sarajeva je na srbski strani poleg Vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še posebna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so streljati na prebivalce obleganega mesta. Režiser Miran Zupanič v svojem zadnjem dokumentarnem filmu Sarajevo safari osvetli omenjeni lov na civiliste. Vir fotografije: Arsmedia.
Trbovlje so letos vnovič središče tuje in domače novomedijske kulture pri nas. Mednarodni festival Speculum Artium ponuja prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov. Tudi letošnji, že štirinajsti mednarodni festival Speculum Artium predvsem oblikujejo interaktivni projekti. Seveda pa se že po tradiciji kot festival znotraj festivala odvija Digital Big screen 360, ki na velikem platnu ponuja ogled video produkcije. Štirinajsti festival novomedijske kulture Speculum Artium tudi tokrat vsebinsko prepleta spoznanja preteklosti, dogajanja v sedanjosti in vizijo daljne prihodnosti. Večina festivalskih postavitev se s pomočjo tehnološkega eksperimentiranja vrača k naravi in naravnim procesom razmišljanja ter se osredotoča na preproste vsakdanje procese življenja. Program festivala oblikujejo interaktivni projekti slovenskih in tujih avtorjev, ki se v svojem bistvu vsebinsko približajo razmišljanju vseh nas. Vsak projekt je zgodba zase in vsak projekt je del celote, ki jo zaokrožujejo prepletanja umetnosti – tehnologije ter znanosti – gospodarstva in turizma. Središče dogajanja pa Delavski dom Trbovlje. Letos z močnejšo zasedbo slovenskih ustvarjalcev. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje
Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980. Po prepovedi delovanja v Jugoslaviji, jeseni leta 1983, se je skupina odpravila na turnejo, imenovano Turneja po okupirani Evropi. Prepotovali so dele vzhodne in srednje Evrope, Skandinavije ter Velike Britanije. Turneja je bila dokumentirana zvočno in fotografsko, pozneje pa je fotografsko gradivo obveljalo za izgubljeno. Pred nekaj leti ga je Teodor Lorenčič, takratni član kolektiva Laibach, našel ob selitvi in praznjenju stanovanja. Fotografije je, skupaj z bogatim besedilom, izdal pri eni od beograjskih založb z naslovom Laibach: 40 let večnosti. Ob izidu angleške različice bodo v galeriji Photon v Ljubljani odprli razstavo fotografij skupine, ki je leta 1983 »osvajala« Evropo. Petra Tanko se je pogovarjala s kustosom Dejanom Slugo, vodjo galerije Photon. FOTO: detajl fotografije/Galerija Photon/Teodor Lorenčič
Lastovka, nagrada za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je šla prvič v roke koroškega Slovenca. Prejel jo je Vincenc Gotthardt, koroški pisatelj, pesnik, fotograf in slikar za zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Nagrajena zgodba se dogaja v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.
Nocoj ob devetnajstih trideset bo v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu podeljena nagrada lastovka za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars leta 2022. Natečaj je že enaintridesetič pripravil 3. program - program Ars Radia Slovenija, pa tudi nocojšnjo prireditev, ki jo bo mogoče spremljati prek neposrednega radijskega in video prenosa. Žirija je nagrajenca izbirala izmed tri sto šestdesetih kratkih zgodb, prispelih na natečaj in izbrala štiri, ki smo jih te dni že poslušali v Literarnih nokturnih na Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija. Napisale so jih Miša Gams, Tadeja Šef, Monika Lavrič in Helena Šuklje. Za ime avtorja zgodbe z naslovom Pod barvami na sliki izvemo nocoj na prireditvi. Zgodbo bo interpretiral Matej Puc, podeltev bosta povezovala Mateja Perpar in Ambrož Kvartič, nastopila bo še violinistka Ana Mezgec.
Lucinda Childs je ameriška plesalka in koreografinja, ki jo v uvrščamo med prelomne umetnice postmodernega plesa. Njene koreografije zaznamuje minimalizem, za katerega sta značilna gibanje in ponovitev. Na odru Kina Šiška smo lahko videli rekonstrukcijo njenih Del v tišini, avtor odrske postavitve je bil plesalec in koreograf Ty Boomershine. Delo je izvedla berlinska plesna zasedba Dance on ensemble, nastala je v produkciji iniciative Dance ON. Foto: Kaja Brezočnik
Iz Pariza je prišla vest, da je v 92. letu starosti danes umrl francosko-švicarski režiser Jean-Luc Godard. Najbolj je bil poznan po svojem ikonoklastičnem slogu snemanja, s čimer je temeljno zaznamoval radikalizem 60-ih let prejšnjega stoletja, v zadnjih letih pa je predvsem eksperimentiral z digitalno tehnologijo. Leta 2011 je prejel častnega oskarja. Za nekaj besed o tej ključni osebnosti francoskega novega vala in filmaske umetnosti na sploh, smo poklicali Igorja Prassla, urednika filmskega programa v Slovenski kinoteki. (foto: Jean-Luc Godard / EPA)
Nekaj vrhuncev glavnega programa 79. beneške filmske Mostre 79. izdajo Mostre je, kot smo poročali, odprla Netflixova ekranizacija romana Beli šum, v katerem pisatelj Don DeLillo tematizira strahove ameriške družine srednjega razreda sredi 80. let prejšnjega stoletja. "DeLillova knjiga je polna opisov in dialogov; jezik in popkulturo uporablja dobesedno in to sem želel prenesti v filmski jezik. Razmišljali smo o pojmu »beli šum«, o tem, čemu namenjamo pozornost. Igralce smo opremili z mikrofoni, prav tako mizansceno: dobili smo kakofonijo in izbiro, kaj izpostaviti. Razmišljali smo vizualno: posneli smo širokozaslonski format na 35-milimetrski trak, tako kot veliko mojih najljubših filmov iz 80. let," je pojasnil režiser Noah Baumbach. Prve dni festivala je svetovno premiero doživel film oskarjevca Alejandra Inárrituja Bardo, lažna kronika s prgiščem resnic. Film – nekateri so ga označili za pretencioznega – sledi mehiškemu novinarju in dokumentaristu Silveriu Gami na poti iz njegovega doma v Los Angelesu v domovino. Spodbuja premisleke o identiteti, uspehu in mehiški zgodovini, oziroma, kot je povedal režiser: "Drugače kot ostalih tega filma nisem ustvaril z razumom, ampak s srcem. Želel sem najti občutek svobode, osvobojenosti. To je interpretacija resničnosti, ki se zaveda, da je poleg predstave o nekem dogodku še vmesni prostor, ki je »bardo«." Ameriški dokumentarist Frederick Wiseman je predstavil igrani film Par, snet v njegovem značilnem observacijskem slogu. Igralka Nathalie Boutefou je v 64-minut dolgem filmu interpretira odlomke iz pisem Leva in Sofije Tolstoj, medtem ko smo Wisemana samega videli v ne najbolj dodelanem filmu Rebecce Zlotowski Otroci drugih. Umetniški direktor Alberto Barbera je v glavni tekmovalni program uvrstil dokumentarec Vsa lepota in prelivanje krvi avtorice Laura Poitras. Posvetila se je umetnici Nan Goldin, ki je s fotoaparatom raziskovala queer subkulturo, vzporedno pa odprla problematiko odvisnosti od opiatnih zdravil farmacevtske družbe, ki je (bila) pomembna sponzorka uglednih muzejev. Eden od vrhuncev 79. Mostre je – če sodimo po odzivih občinstva in kritikov – Tár, prvi film režiserja in igralca Todda Fielda po kar 16 letih. V njem kot dirigentka na vrhuncu svoje kariere (je prva šefinja dirigentka Berlinskih filharmonikov) briljira Cate Blachett. "Tár ne govori o ženskah, ampak o ljudeh in človeškosti. Ko igralki rečemo »močna ženska«, hočemo preprosto reči, da ima pomembno vlogo v pripovedi, in ne, da je mišičasta in lahko dvigne slona … čeprav morda ga pa lahko. Toda naše brate v Hollywoodu je še vedno težko prepričati v stranske vloge, ki smo jih ženske z velikim veseljem igrale v dobri zgodbi z dobrim režiserjem. To je še vedno težko," je v Benetkah povedala Cate Blachett. Podobno kot Tár je dobre odzive kritikov prejel film Kosti in vse ostalo, v katerem sta ustvarjalne moči znova združila režiser Luca Guadagnino in igralec Timothée Chalamet. Film oživlja vampirski oziroma kanibálski žanr z opombo pod črto, da ljudožerstvo označuje predvsem »drugačnost« in izključenost. "Pomemben del scenarija, ki smo ga z režiserjem in scenaristom Davidom Kajganichem napisali na vrhuncu pandemije, je občutek »brezplemenskosti«, ko smo odrezani od družabnih stikov, ki nam sicer pomagajo razumeti naš položaj v svetu," je na srečanju z novinarji povedal mlad igralski zvezdnik Timothée Chalamet. V glavnem tekmovalnem programu ima lepe kritike sodna drama Argentina, 1985. Režiser Santiago Mitra je v napetem in navdihujočem političnem trilerju, ki si dovoli topli humór, predstavil enega od največjih sodnih procesov po drugi svetovni vojni, ko je državnemu tožilcu Juliu Strasseri uspelo obsoditi vrh vojaške hunte, ki je v 70. in 80. letih v Argentini terorizirala rojake. V glavni vlogi navdušuje argentinski igralski velikan, Ricardo Darín. V novem filmu Darrena Aronofskega Kit ima glavno vlogo Brendan Fraser. Odigral je 270 kg težkega moža Charlieja, ki s prenajedanjem izvaja »počasni samomor«, medtem pa se skuša zbližati z odtujeno hčerko. Opremljen s posebnimi kostumi se je Fraser moral naučiti novih gibov. Brendan Fraser: "Mislim, da je Charlie najbolj junaški lik, kar sem jih kadarkoli igral, saj je njegova supermoč, da v drugih vidi dobro. In tako se Charlie poda na pot odrešitve." Med kritiškimi ljubljenci Benetk so Duhovi Inisherina. Režiser in scenarist Martin McDonagh je v svojem značilno karikiranem slogu »dramedije« povedal zgodbo o dveh starih prijateljih, Padraicu (igra ga Collin Farrell) in Colmu (Brendan Gleeson), in drami, ki se odvije, potem ko se drugi »z danes na jutri« noče več družiti s prvim. Pravi ljubljenec beneškega občinstva je postal – če sodimo po 10-minutnem aplavzu po svetovni premieri – Sin francoskega gledališkega in zdaj še filmskega režiserja Floriana Zellerja, ki je skupaj z igralci Hughom Jackmanom, Lauro Dern, Vanesso Kirby in Zenom McGrathom po lanskem z dvema oskarjema nagrajenem Očetu z izjemno čustveno močjo osvetlil temnejšo plat družinskih odnosov: očeta, ki skuša pomagati samomorilnemu sinu. V zadnjih dneh festivala je svetovno premiero doživela še Blondinka, ki jo je režiser Andrew Dominik posnel na podlagi romana Joyce Carol Oates. 2 uri in 46 minut dolg film je poln razpoloženjskih, spominskih prizorov, ki nam želijo približati težavno otroštvo in poznejše notranje boje Marilyn Monroe. Igralka Ana de Armas je bila kos izzivu, je povedal režiser: "Prvi snemalni dan je potekal v stanovanju, kjer je Marilyn zares živela s svojo materjo. In tudi soba, v kateri je umrla, je prav tista soba. Prah Marilyn Monore je vsepovsod po Los Angelesu in naše snemanje je imelo določene elemente … kakor da smo sodelovali v seansi." Omenili smo le nekaj najboljših od skupno 23 filmov, ki jih je umetniški direktor Alberto Barbera uvrstil v glavni program Mostre. A kot vedno so mogoča presenečenja; odločitev je v rokah žirije ne direktorja ali kritikov in novinarjev. In nocoj sledi še čisto zadnja svetovna premiera – film Medvedov ni iranskega (znova ali še vedno) zaprtega mojstra Jafarja Panahija. Foto: Urban Tarman
Dogajanje na festivalu Vilenica je namenjeno tudi literarnim nastopom, na primer predstavitvi sodobne estonske literature ob izidu antologije Meelestik – Domišljijska pokrajina v souredništvu Julije Potrč Šavli. Tokrat spregovorimo še o večerni okrogli mizi na temo Kako daleč je dom. Na fotografiji estonska pokrajina, vir: Pixabay
Ljubljansko Palačo Cukrarna bo prevzela intermedijska uprizoritev romana Draga Jančarja "Severni sij" iz leta 1984. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih – drugi del bo marca na sporedu Linhartove dvorane Cankarjevega doma. O predstavi "Severni sij. Erdman", ki jo so-producirata Lutkovno gledališče Ljubljansko in Zavod za kulturno dejavnost Imaginarni, se je z režiserjem Primožem Ekartom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: vaja za predstavo ''Severni sij. Erdman'' / Zala Kalan)
6. septembra 2012, točno pred 10 leti so v novi stavbi v Vitanju slovesno odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT. Prvotna zasedba, Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič je po desetletju Rokopisni zbirki NUK na ta dan predala izbor njihove dokumentacije tega obdobja. Še vedno mednarodno delujoča, je ta zasedba KSEVT po petih letih, l.2017, svoje delo morala preseliti drugam, že nekaj časa pa v Vitanju deluje Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki je po vselitvi inženirskemu pionirju vesoljskih poletov posvečeno spominsko sobo dal izprazniti, in jo spremenil v poročno dvorano. Sicer ti dokumenti, 46 jih je, obsegajo različne objave v mednarodnem tisku, strokovnih revijah, in pomembno pismo evropskega komisarja Guenterja Verheugna slovenskemu zunanjemu ministrstvu iz l. 2007 - ob priliki podarjene knjige o Noordungu - kot izjemen pogum gledati naprej. Pismo naj bi pripomoglo k pridobitvi sredstev, potrebnih za gradnjo nove stavbe, ki so jo odprli pred desetletjem. V okviru predaje dokumentacije v torek, 6. septembra je Dragan Živadinov predstavil tudi memorandum o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti, naslovljen na vlado, lokalno oblast, in ministroma za gospodarstvo in tehnologijo ter kulturo. V njem odgovorne tudi opozarjajo, naj popravijo škodo, ki v okviru sedanjega lokalnim turističnim potrebam prilagojenega središča, nastaja na ta način. Med drugim naj bi v obdobju po l.2017 iz stavbe neznano kam izginili tudi nekateri razstavljeni artefakti. Dragan Živadinov je spregovoril za Program Ars. Predaja izbora dokumentov KSEVT v NUK (od leve Dragan Živadinov, Miha Turšič in Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK) VIR: Program Ars
Najstarejši filmski festival na svetu, beneška Mostra, ki letos praznuje svojo 90-letnico, se je prevesil v drugo polovico, zato je že mogoče oceniti, po katerih filmih v glavnem tekmovalnem programu si ga bomo najbolj zapomnili. In med njimi doslej najbolj izstopa Tár.
Do sobote bo v Ljubljani, na Krasu in tudi drugod po Sloveniji in zamejstvu potekal literarni festival Vilenica. Pod njegovim pokroviteljstvom, a precej samostojno, že dvajset let poteka tudi mednarodni komparativistični kolokvij, letos pod naslovom Estetika in literatura: ontološki in družbeni vidiki. Razprave se vračajo k temeljnim vprašanjem umetnosti, pojasnjuje eden izmed organizatorjev kolokvija dr. Alen Širca.
"December midva / le z dolžinama / naju grejeva dom" Pesnica Kristina Kočan je v torek za svojo četrto pesniško zbirko z naslovom Selišča prejela Veronikino nagrado. Utemeljitev nagrade poudarja, da je pesnica v njej »ohranila nekatere prepoznavne lastnosti svoje poezije, denimo precejšnjo asketskost verzov in enžambma oziroma verzni prestop, vendar je v raziskovanju pesniškega jezika, predvsem njegove zvočne plati, nedvomno naredila izrazit korak naprej. Selišča tako v ospredje postavijo prav to, včasih zaradi želje po posredovanju vsebine po krivici zanemarjeno, zvočno plat pesništva.«
S premiero predstave ''Kdo se boji Virginie Woolf?'' se pričenja nova sezona ljubljanskega Mini teatra. Delo ameriškega dramatika Edwarda Albeeja iz leta 1962 je eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil 20. stoletja. S svetovno slavo se je ovenčalo leta 1966, ko je nastala hollywoodska istoimenska adaptacija z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah; med drugim pa so tudi naše odrske deske doživele že kar 10 različnih uprizoritev. O 11-ti, ki bo krstno izvedena v Mini teatru se je z režiserjem Ivico Buljanom pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Kdo se boji Virginie Woolf? / Mini teater)
Na Festivalu Ljubljana in v našem neposrednem prenosu lahko danes poslušate Londonski kraljevi filharmonični orkester pod taktirko Vasilija Petrenka. V Mozartovi Koncertantni simfoniji za violino, violo in orkester bosta zaigrala ukrajinski violist Maksim Risanov in slovenska violinistka Lana Trotovšek. Foto: Royal Philharmonic Orchestra at Carnegie Hall / Peter Matthews, Flickr / CC BY 2.0
Mednarodni filmski festival v Benetkah sodi med najstarejše na svetu; na sporedu je 79. edicija. Na festivalu znova sodelujejo velika imena svetovnega filma. Beneško filmsko Mostro bo uradno odprla svetovna premiera Netflixovega filma Beli šum, pod katerega se podpisuje režiser in soscenarist Noah Baumbach. Ob vseh slavnih in zvenečih imenih bo na beneški filmski Mostri tudi letos zastopana Slovenija z manjšinsko koprodukcijo Najsrečnejši človek na svetu. To ni prvo sodelovanje slovenske produkcijske hiše z makedonskima sestrama, producentko Labino in režiserko Teono Mitevsko, je v pogovoru z Urbanom Tarmanom povedal koproducent filma Danijel Hočevar. Kdor od Benetk pričakuje blišč in publiciteto, tudi tokrat ne bo razočaran. Na otok Lido med drugim prihajata francoska diva Catherine Deneuve, ki bo skupaj z ameriškim režiserjem in scenaristom Paulom Schraderjem prejela zlatega leva za življenjsko delo. Na Lidu bo med drugim gostovala ameriška igralka, oskarjevka Julianne Moore, ki bo predsednica mednarodne žirije. V glavnem tekmovalnem programu si bo ogledala 23 filmov in zlatega leva skupaj z drugimi nagradami podelila prihodnjo soboto. Foto iz filma Najsrečnejši človek na svetu: Pyramide International
Neveljaven email naslov