Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje.
foto: Pixabay/Free-Photos
Prisluhnite zmagovalcu natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020, eseju o Rodinu, Heubnerjevi Prazni hiši in drugim
Ob 180. obletnici rojstva Augusta Rodina bomo predstavili njegovo prijateljstvo z Rilkejem. Mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji Spomini, pisma in potopisi nocoj ob 19.00 (Ars) lahko slišite nekaj odlomkov o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 let od Rodinovega rojstva.
V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na tako imenovano reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938. Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je na nemškem veleposlaništvu ustrelil diplomata, potem ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnale tudi njegove starše in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko število judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v obdobju tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 (Ars), ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. Prisluhnete ji lahko nocoj v oddaji Literarni nokturno ob 23.50 (Ars).
V torek, 10. novembra, bomo v oddaji Literarni večer zaznamovali 170. obletnico rojstva Frana Detele, ki se je rodil v Moravčah. Pisati je začel razmeroma pozno, prvo povest Malo življenje je tridesetleten objavil v Ljubljanskem zvonu. O svojem pisanju je nekoč zapisal takole: “Kadar se (bravec) najmanj nadeja in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, tedaj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je samo zabaval.” Oddajo o njegovem življenju in ustvarjanju je leta 2000 pripravila Tina Kozin.
Ob godu sv. Martina bo Literarna matineja v sredo, 11. novembra, ob 11.05 (Ars) posvečena literaturi in vinu. “Vino, razpoloženje, alkohol, pijanstvo, utapljanje bolečine so v slovenski književnosti prisotni že v zgodnjih zapisih slovenskih preporoditeljev, skoraj vsa slovenska poezija je nastala iz nostalgičnega, uživaškega ali pomirjevalnega odnosa do vinskega kozarca kot najbolj naravnega sredstva za pomiritev ‘notranjih viharjev’, za zapis najbolj skrivnostnih misli duše in srca …”
Arhivska igrana oddaja Pohvala vinu, iz katere smo vzeli te besede, je v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši, kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju s torkovim praznikom. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Za martinovanje je značilna zahvalna pojedina, ker je iz mošta nastalo vino. Navadno se speče Martinova gos, skuhajo mlinci in rdeče zelje, predvsem pa se pije novo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom.
Na martinovo ponekod spremembo mošta v vino ponazarjajo s posnemanjem krsta, mi pa v okviru literarnega programa Radia Slovenija v sredinem Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars) z naslovom Pesmi o vinu predstavljamo nekaj interpretacij pesmi, ki tako ali drugače pripovedujejo o vinu in pitju žlahtne kapljice. Napisali so jih: France Prešeren (Zdravljica), Omar Hajam (Tri štirivrstičnice), Ivan Cankar (Prinesi vina, dekle, ti), Charles Baudelaire (Vino Zaljubljencev), Božo Vodušek (Balada o pijancu), Kajetan Kovič (Zdravica), Dragotin Kette (V gostilni), Janez Menart (Croquis) in Branko Šömen (Zelena kavarna). Interpretirata Boris Juh in Jurij Souček.
Ob 100. obletnici rojstva Aleksandra Bloka je Drago Bajt pripravil Literarni večer o njegovi poeziji, njeni premeni iz simbolistične v skorajda socialno, predekspresionistično liriko. Vprašanje o prekletstvu umetnosti, o vrnitvi k življenju, o socialni problematiki in resnični duhovni revoluciji, vprašanje o služenju človeški skupnosti, je namreč zaposlovalo Bloka vse do smrti 1921, kot je opozoril avtor oddaje Drago Bajt. V oddajo je uvrstil prevode Toneta Pavčka, Janeza Menarta in svoje, objavljene že leta 1978 v zbirki Lirika ter odlomka iz pesnikove pesnitve Dvanajst v prevodu Mileta Klopčiča. Blokova besedila so interpretirali Tone Gogala, Ivanka Mežan in Boris Juh. Ob 140. obletnici pesnikovega rojstva bomo oddajo vnovič predvajali v četrtek, 12. novembra, ob 21.00 (Ars).
Sobotno popoldne bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 (Ars) predvajali dva odlomka iz knjige z naslovom Dnevni red, ki jo je napisal Eric Vuillard, dvainpetdesetletni francoski pisatelj, scenarist in režiser, avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za besedilo Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v Franciji. V Dnevnem redu (v prevodu Jaroslava Skrušnyja) se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so složno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja in drugo svetovno vojno.
Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, o katerih smo se vsi učili v šolah. Toda v Vuillardovi pripovedi dobijo še vse drugačne obrise in odtenke. Kakšne, vidimo na primeru priključitve Avstrije nemškemu rajhu, o kateri bomo lahko poslušali v soboto, 14. novembra. “Najhujše katastrofe se po navadi napovejo s tihimi in drobcenimi koraki,” še piše Vuillard.
Slovenska avtorica Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, scenarije, dramska besedila in mladinsko literaturo. Doslej je izdala štiri zbirke poezije, nazadnje leta 2018 zbirko Siringa, pripravlja pa že novo z naslovom In vendar sem. Za oddajo smo izbrali cikel pesmi iz nje z naslovom Za njo, Rahelo. Dela in izbori pesmi in zgodb Cvetke Bevc so prevedeni v številne tuje jezike. Slišite jih lahko prihodnjo soboto v Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars).
Spored literarnih oddaj med 8. in 14. novembrom
- november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary (2. del) ob 30. obletnici smrti
19.00 Spomini, pisma in potopisi: Rainer Maria Rilke −August Rodin, ob slikarjevi 180. obletnici rojstva
22.05 Literarni portret: Christoph Heubner: Prazna hiša
23.50 Literarni nokturno: Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 – 1. nagrada Jurij Černič: Vlak ob 6.15
- november
23.50 Literarni nokturno: Miran Košuta: Sodar, ob 60. jubileju
- november
21.00 Literarni večer: Fran Detela: Ob 170. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno: Marija Flegar: Dnevniške pesmi
- november
11.05 Literarna matineja: Pohvala vinu
23.50 Literarni nokturno: Prešeren et al.: Pesmi o vinu
- november
23.50 Literarni nokturno: Nazim Hikmet: Velo listje
- november
23.50 Literarni nokturno: Andrej Rozman - Roza: Uvod v Martina Krpana
- november
18.00 Izbrana proza: Eric Vuillard: Dnevni red
23.50 Literarni nokturno: Cvetka Bevc: In vendar sem
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. V celoti ji lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno 8.11. ob 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars) in na spletni strani oddaje.
foto: Pixabay/Free-Photos
Prisluhnite zmagovalcu natečaja za najboljšo kratko zgodbo 2020, eseju o Rodinu, Heubnerjevi Prazni hiši in drugim
Ob 180. obletnici rojstva Augusta Rodina bomo predstavili njegovo prijateljstvo z Rilkejem. Mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji Spomini, pisma in potopisi nocoj ob 19.00 (Ars) lahko slišite nekaj odlomkov o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 let od Rodinovega rojstva.
V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na tako imenovano reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938. Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je na nemškem veleposlaništvu ustrelil diplomata, potem ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnale tudi njegove starše in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko število judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v obdobju tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 (Ars), ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 je letos doživel rekorden odziv. Zgodba Vlak ob 6.15 Jurija Černiča je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja. Prisluhnete ji lahko nocoj v oddaji Literarni nokturno ob 23.50 (Ars).
V torek, 10. novembra, bomo v oddaji Literarni večer zaznamovali 170. obletnico rojstva Frana Detele, ki se je rodil v Moravčah. Pisati je začel razmeroma pozno, prvo povest Malo življenje je tridesetleten objavil v Ljubljanskem zvonu. O svojem pisanju je nekoč zapisal takole: “Kadar se (bravec) najmanj nadeja in ga najbolj mika zvedeti, kaj se bo naprej zgodilo, tedaj pisatelj kane med tok pripovedovanja par moralnih kapljic, in čitatelj se pouči, dočim meni, da se je samo zabaval.” Oddajo o njegovem življenju in ustvarjanju je leta 2000 pripravila Tina Kozin.
Ob godu sv. Martina bo Literarna matineja v sredo, 11. novembra, ob 11.05 (Ars) posvečena literaturi in vinu. “Vino, razpoloženje, alkohol, pijanstvo, utapljanje bolečine so v slovenski književnosti prisotni že v zgodnjih zapisih slovenskih preporoditeljev, skoraj vsa slovenska poezija je nastala iz nostalgičnega, uživaškega ali pomirjevalnega odnosa do vinskega kozarca kot najbolj naravnega sredstva za pomiritev ‘notranjih viharjev’, za zapis najbolj skrivnostnih misli duše in srca …”
Arhivska igrana oddaja Pohvala vinu, iz katere smo vzeli te besede, je v avtorstvu Branka Šömna nastala davnega leta 1985, ko je bil odnos do alkohola drugačen, v nekem smislu tolerantnejši, kot je danes. A to ji ne jemlje svojevrstnega čara, ki je v odličnem sozvočju s torkovim praznikom. Kakor tudi ne širine: v njej lahko prisluhnete izboru ljudske in avtorske književnosti – slovenske poezije in proze. S prvovrstno igralsko zasedbo.
Za martinovanje je značilna zahvalna pojedina, ker je iz mošta nastalo vino. Navadno se speče Martinova gos, skuhajo mlinci in rdeče zelje, predvsem pa se pije novo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom.
Na martinovo ponekod spremembo mošta v vino ponazarjajo s posnemanjem krsta, mi pa v okviru literarnega programa Radia Slovenija v sredinem Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars) z naslovom Pesmi o vinu predstavljamo nekaj interpretacij pesmi, ki tako ali drugače pripovedujejo o vinu in pitju žlahtne kapljice. Napisali so jih: France Prešeren (Zdravljica), Omar Hajam (Tri štirivrstičnice), Ivan Cankar (Prinesi vina, dekle, ti), Charles Baudelaire (Vino Zaljubljencev), Božo Vodušek (Balada o pijancu), Kajetan Kovič (Zdravica), Dragotin Kette (V gostilni), Janez Menart (Croquis) in Branko Šömen (Zelena kavarna). Interpretirata Boris Juh in Jurij Souček.
Ob 100. obletnici rojstva Aleksandra Bloka je Drago Bajt pripravil Literarni večer o njegovi poeziji, njeni premeni iz simbolistične v skorajda socialno, predekspresionistično liriko. Vprašanje o prekletstvu umetnosti, o vrnitvi k življenju, o socialni problematiki in resnični duhovni revoluciji, vprašanje o služenju človeški skupnosti, je namreč zaposlovalo Bloka vse do smrti 1921, kot je opozoril avtor oddaje Drago Bajt. V oddajo je uvrstil prevode Toneta Pavčka, Janeza Menarta in svoje, objavljene že leta 1978 v zbirki Lirika ter odlomka iz pesnikove pesnitve Dvanajst v prevodu Mileta Klopčiča. Blokova besedila so interpretirali Tone Gogala, Ivanka Mežan in Boris Juh. Ob 140. obletnici pesnikovega rojstva bomo oddajo vnovič predvajali v četrtek, 12. novembra, ob 21.00 (Ars).
Sobotno popoldne bomo v oddaji Izbrana proza ob 18.00 (Ars) predvajali dva odlomka iz knjige z naslovom Dnevni red, ki jo je napisal Eric Vuillard, dvainpetdesetletni francoski pisatelj, scenarist in režiser, avtor več nagrajenih knjig; prvo z naslovom Lovec je objavil leta 1999, leta 2017 pa je za besedilo Dnevni red prejel Goncourtovo nagrado, najprestižnejše priznanje za književnost v Franciji. V Dnevnem redu (v prevodu Jaroslava Skrušnyja) se Vuillard osredotoča na dogodke, ki so složno, a zanesljivo tlakovali pot za vzpon nacizma, Hitlerja in drugo svetovno vojno.
Knjiga se začne s sestankom največjih nemških industrialcev v Berlinu, ki so finančno podprli nacionalsocialistično stranko, nato sledijo znani dogodki, o katerih smo se vsi učili v šolah. Toda v Vuillardovi pripovedi dobijo še vse drugačne obrise in odtenke. Kakšne, vidimo na primeru priključitve Avstrije nemškemu rajhu, o kateri bomo lahko poslušali v soboto, 14. novembra. “Najhujše katastrofe se po navadi napovejo s tihimi in drobcenimi koraki,” še piše Vuillard.
Slovenska avtorica Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, scenarije, dramska besedila in mladinsko literaturo. Doslej je izdala štiri zbirke poezije, nazadnje leta 2018 zbirko Siringa, pripravlja pa že novo z naslovom In vendar sem. Za oddajo smo izbrali cikel pesmi iz nje z naslovom Za njo, Rahelo. Dela in izbori pesmi in zgodb Cvetke Bevc so prevedeni v številne tuje jezike. Slišite jih lahko prihodnjo soboto v Literarnem nokturnu ob 23.50 (Ars).
Spored literarnih oddaj med 8. in 14. novembrom
- november
14.05 Humoreska tega tedna: Roald Dahl: William in Mary (2. del) ob 30. obletnici smrti
19.00 Spomini, pisma in potopisi: Rainer Maria Rilke −August Rodin, ob slikarjevi 180. obletnici rojstva
22.05 Literarni portret: Christoph Heubner: Prazna hiša
23.50 Literarni nokturno: Natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2020 – 1. nagrada Jurij Černič: Vlak ob 6.15
- november
23.50 Literarni nokturno: Miran Košuta: Sodar, ob 60. jubileju
- november
21.00 Literarni večer: Fran Detela: Ob 170. obletnici rojstva
23.50 Literarni nokturno: Marija Flegar: Dnevniške pesmi
- november
11.05 Literarna matineja: Pohvala vinu
23.50 Literarni nokturno: Prešeren et al.: Pesmi o vinu
- november
23.50 Literarni nokturno: Nazim Hikmet: Velo listje
- november
23.50 Literarni nokturno: Andrej Rozman - Roza: Uvod v Martina Krpana
- november
18.00 Izbrana proza: Eric Vuillard: Dnevni red
23.50 Literarni nokturno: Cvetka Bevc: In vendar sem
Rok Golob "komponira za številne glasbene zasedbe najrazličnejših žanrov, hkrati pa verjame, da dobra glasba presega žanrske okvire. Letos je dokončal svojo prvo opero, s katero je občinstvu želel predati fantazijsko zgodbo z duhovnim sporočilom o pravem zvoku, resnici in pomembnosti zaupanja v svojo lastno intuicijo." "Zato, ker je inspirirana iz kozmosa. Ker je nastajala 20 let. Ko sem skladal, sem se možgansko izklapljal in zgodba je sama prišla. Jaz jo tako dojamem in nikakor drugače. Smo se pa nekaj časa spraševali kako bi jo imenovali. Ko smo prišli do 'kozmične' opere sem rekel to je to. To je točno pravi naziv. Ko enkrat veš, veš. Takrat začutiš in ponotranjiš. Tako sem to jaz dojel," razlaga skladatelj o nazivu »kozmična« opera. Z njim se je pogovarjal Dejan Juravič.
Na Hvaru že od 14. maja poteka 25. festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila vsa tri prijavljena slovenska dela: Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Bratonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh. Do 19. maja se bo na petih različnih ambientalnih prizoriščih zvrstilo 41 radiofonskih del iz Evrope, Avstralije, Kanade in Irana. Večji del tekmovalnega programa se je z današnjim dnem že odvil. V četrtek zvečer pa bo slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
Cannski filmski festival na prvi pogled sicer deluje tradicionalno, a že uvodni večer je pokazal, kako zelo se je spremenil. Svetovno filmsko javnost sta nagovorila igralec, režiser in aktivist Forest Whitaker, ki je prejel častno zlato palmo, v neposrednem video prenosu pa tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Direktor in umetniški vodja orkestra Slovenske filharmonije. Pogovor je opravila Anuša Volovšek.
"Raznovrsten in pisan niz mojstrsko upodobljenih likov." Tako so v utemeljitvi nagrade zapisali predstavniki Društva slovenskih režiserjev za letošnjega prejemnika nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. V torek so jo v Slovenski kinoteki v Ljubljani izročili Ivu Banu. Kljub uradni upokojitvi zelo aktiven igralec je doslej odigral več kot 50 filmskih vlog, skupaj s televizijskimi pa več kot 70.
Muzeji ohranjajo preteklost, pojasnjujejo sedanjost in opozarjajo, kam prihodnost nikoli več ne sme zaviti. Ob današnjem mednarodnem muzejskem dnevu lahko obiskovalci do večera brezplačno preverijo dogajanje in vsebino številnih slovenskih muzejev in galerij. O potencialih slovenskih muzejev so govorili danes tudi na strokovnem srečanju muzealcev. Nosilna tema mednarodnega muzejskega dne je moč muzejev.
Maksimilijan I. in njegovi meksikajnarji so prav posebna zgodba našega prostora in časa. S podporo francoskega cesarja Napoleona se je odločil, da odide v Mehiko in se odpove pravicam in se postavi na konec vrste za habsburški prestol. Kaj je botrovalo tej nenavadni odločitvi, ki se je končala s padcem pod streli uporniške vojske, raziskuje tudi nova antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan, ki je te dni izšla pri Cankarjevi založbi. Pregledal jo je Blaž Mazi.
V Združenju filmskih snemalcev so v soboto v Slovenski kinoteki v Ljubljani podelili stanovske nagrade z imenom iris za najboljše dosežke na področju filmske fotografije v preteklem letu. Podelili so tudi nagrado za življenjsko delo. Prejel jo je filmski ustvarjalec in fotografski mojster Slavo Vajt. Danes 87-letni Slavo Vajt je snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist, pa tudi popotnik, alpinist, pisec in dolgoletni sodelavec Televizije Slovenija, ki je svoj pečat pustil pri številnih pomembnih filmih. Posnel je vrsto drznih projektov, kot je prvi slovenski vzpon na Mount Everest. Sodeloval je pri nekaterih ključnih delih zgodovine slovenskega filma, kot so Cvetje v jeseni, Boj na požiralniku in Povest o dobrih ljudeh. Slavo Vajt ob prejemu nagrade iris za življenjsko delo: Zame obstajata dve stvari, s katerima lahko nekaj povem ljudem: slika in beseda. To dvoje sem vedno uporabljal. Slika in beseda skupaj sta več kot samo ena ali druga stvar. Če hočejo snemalci dobro delati, mora biti s kamero eno bitje. Filmski snemalec in kamera se morata združiti v eno bitje in bosta ustvarila nekaj lepega." Združenje filmskih snemalcev Slovenije je v soboto podelilo še nagrade iris za avdiovizualna dela, ki so bila lani prikazana v kinu ali na televiziji. Za celovečerni igrani film Telesce je novo v nizu uglednih nagrad prejel direktor fotografije Mitja Ličen, za dokumentarni film Nič nas ne sme presenetiti pa Bernard Perme, sodelavec TV Slovenija. Stanovski kolegi so ga nagradili za vizualno podobo dokumentarne pripovedi režiserja Amirja Muratovića o različnih zavetiščih in bunkerjih, ki je hkrati zgodba o nesmiselnosti vojn in spopadov in zgodba o razburkani zgodovini Slovenije. Bernard Perme: "Moje vodilo je vselej ustvariti čim boljšo sliko, takšno, kot si jo ustvarim v glavi in jo prikazati čim širšemu občinstvu z mojimi očmi. Tema je bila zahtevna, ker so bili slabi svetlobni pogoji: snemali smo zaklonišča, bunkerje, rove in delali smo pri minimalni svetlobi, kar je poseben izziv za ekipo, za osvetljevanje in tehniko. Težko je namreč prikazati črnino, da se nekaj vidi, ampak brez črne." Nagrado iris za najboljšo fotografijo v TV seriji Območje brez signala režiserja Daliborja Matanića je prejel Marko Brdar: "To je otrok producentke Ankice Jurić Tilić, ki me je povabila k projektu že pred štirimi leti, še preden je izbrala vso ekipo. Serija je nastala po knjigi Roberta Perišića z nekaj ohranjenimi glavnimi elementi, čeprav je precej prirejenega. Producentka je takrat dejala: 'Marko, jaz bi si želela samo, da so ljudje blizu.' To je bil štart, potem pa sva z režiserjem Daliborjem Matanićem ustvarila estetiko, ki temelji na intuitivnosti, da čutiš igralce pred kamero in se z njimi oplajaš." Združenje filmskih snemalcev je za fotografijo študentskega filma Otáva nagradilo še Žigo Planinška in za glasbeni spot skupine MRFY – Zaljubila direktorja fotografije Saša Štiha.
"Bolni so bili pomešani z zdravimi. Po naših telesih so lezle uši in podgane. Zdravniške pomoči sploh ni bilo," je dejal vojni ujetnik Nikolaj Nikolajevič Danilov o razmerah med epidemijo tifusa jeseni 1941. Nemške oborožene sile so do konca vojne zajele skoraj šest milijonov vojakov in vojakinj Rdeče armade, s katerimi so ravnali okrutno. Skupaj je umrlo več kot tri milijone sovjetskih vojnih ujetnikov, tisti, ki so preživeli, so se v Sovjetski zvezi morali soočiti z nezaupanjem oblasti. Potujočo razstavo o sovjetskih vojnih ujetnikih je zasnoval nemški muzej Berlin-Karlshorst. V postavitvi Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani je dobila tudi slovenski del, ki predstavlja pri nas manj znano taborišče Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau, ki je med drugo svetovno vojno delovalo v Mariboru. Prispevek je pripravil Blaž Mazi.
Na sedmem koncertu Jazz Ars All Stars predstavljamo enega najvidnejših slovenskih jazzistov
Novo radijsko igro z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v prevodu Diane Koloini, ki jo lahko kot odrsko izvedbo v režiji Alena Jelena gledamo v Mestnem gledališču ljubljanskem, je režiser z ekipo priredil tudi za radio. Gre za zelo sodobno dramo o ljudeh, ki jih poznamo iz svojega okolja: pod površino urejene srednjeletne gospe, uspešnega bogataša in čudovite mlade ljubice ter ranljive, skromne študentke se skrivajo globoke rane. Njihov položaj poudarja nenehen dež. Režiser Alen Jelen. Njegov asistent je bil Sandi Jesenik, dramaturginja Vilma Štritof, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, nastopajo pa Boris Ostan, Iva Krajnc Bagola, Bernarda Oman in Lara Wolf.
Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo
Precej natrpan je program letošnjega blejskega pisateljskega srečanja. Sredo bo zapolnila generalna skupščina odbora Pisatelji za mir pri Mednarodnem Penu, v četrtek bodo sledile okrogle mize o pisateljskem odzivu na propad globalne etike, o Ukrajini, o Bosni in vseh Bosnah tega sveta in o petih jezdecih apokalipse: covidu, sovražnem govoru, nasilnih protestih, globalnem segrevanju in zatonu demokracije. Predsednik mednarodnega PEN-a, turško-kurdski pisatelj Burhan Sönmez je v pogovoru z Ervinom Hladnikom Milharčičem predstavil roman Istanbul, Istanbul, ki smo ga pred kratkim dobili v prevodu Lili Potpara, in spregovoril o vlogi pisateljev in razumnikov v sodobnem svetu. Če je v svetu toliko pišočih v zaporih, je v njihovih rokah velika moč, ki jo politiki prepoznavajo in se je bojijo. In če se nas bojijo, pravi Burhan Sönmez, to pomeni, da naš Pen počne nekaj dobrega za družbo. Na moč Pena in drugih organizacij pa po besedah predsednice Slovenskega centra Tanje Tuma vpliva tudi to, koliko smo se navadili, da močni lahko prestopajo rdečo črto dopuščenega.
"Že od samega začetka snemanja sem vztrajal pri zamisli, da bi se prihodki od filma morali deliti med filmske delavce, protagoniste filma in produkcijsko hišo"
Cankarjevo nagrado so pred leti na pobudo Slovenskega centra PEN skupaj ustanovili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, kot donatorica jo podpira Občina Vrhnika in letos tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Gre za poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja – poezija, proza, drama, esejistika. Letos je žirija izmed več kot 30 knjig za najboljše tri izbrala pesniško zbirko To telo, pokončno Nine Dragičević, tri igre za punce Simone Semenič in roman Zvezdna karta Dušana Šarotarja.
Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za enega od močnih vplivov na val prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar.
Neveljaven email naslov