Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov