Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov