Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
Odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki letos poteka na spletu, je v sekciji Predpremiere na ogled film danskega režiserja Thomasa Vinterberga. Njegov film z naslovom Nažgani govori odkrito in neposredno o alkoholizmu med zdolgočasenimi, nezadovoljnimi moškimi srednjih let.
Skupinica profesorjev zgodovine, glasbe, športne vzgoje se nekega večera odloči, da bo zagnala eksperiment in začela redno piti, ampak samo med delovnim časom in z zelo pohvalnim ciljem: da bi povečala delovno uspešnost. V krvi morajo stalno vzdrževati prisotnost alkohola in beležiti opažanja. Iz takšne zastavitve je jasno, da sta duhovita sproščenost in polet energije, ki ju doživijo na krilih alkohola, uvod v probleme. Ker so pri izvedbi eksperimenta, ki bi ga gledalec raje pripisal raziskovalnim obzorjem dijakov, profesorji nadvse dosledni, jih težave čakajo zelo hitro.
Hitro je razvidno, kako jih alkohol zdeluje in jim uničuje življenja. A treba je dodati, da film noče biti moralka in da glavni igralec Mads Mikkelsen, s katerim je Vinterberg po drami Lov znova združil moči, predstavi širok razpon alkoholiziranih stanj. A to je zasluga režiserjeve spretnosti, da tragiko alkoholizma predela v provokativno črno komedijo o moških, ki zase ne bodo rekli, da radi vse več pijejo, ampak da – kot se za profesorje spodobi – izvajajo znanstveni preizkus, v katerem vrednost ene od spremenljivk narašča.
Kaj pa motivi? Eni začnejo piti iz nezadovoljstva, drugi pa, tako je videti, iz dolgčasa, za popestritev svojega navidezno popolnega življenja. Če k temu dodamo podatek, da prodaja alkohola v pandemiji narašča, je Vinterbergov film Nažgani tudi aktualen. Na spletni platformi Liffa je na voljo do naslednje nedelje.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov