Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
Promocija evropskega filma je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas.
Noč evropskega filma je pobuda za promocijo evropskega filma, ki je nastala pod pokroviteljstvom programa Ustvarjalna Evropa in Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnim združenjem kinematografov Europa Cinemas. Spletni dogodek pri nas, začel se je sinoči ob 19.00, so pripravili v ljubljanskem Kinodvoru v okviru 31. filmskega festivala Liffe.
Noč evropskega filma poteka tretjič. V zadnjih dveh letih se je pobudi pridružilo 54 kinematografov iz 34 držav in predvajali so zelo raznolike filme. Organizatorji so se letos odločili, da še povečajo število sodelujočih. Pobudi se je pridružilo kar 75 kinematografov po Evropi. Aliki Kalagasidu, Kinodvor:
Na letošnji Noči evropskega filma bodo prek spleta – tako kot vse ostalo v okviru Liffa – na ogled Sadeži pozabe.
Film Sadeži pozabe je postal – glede na letošnje dogajanje – še posebej aktualen. Govori namreč o razmahu skrivnostne pandemije, zaradi katere ljudje izgubljajo spomin.
To je grški film, pri katerem pa sta sodelovala tudi slovenska producenta; to lahko navedemo kot zanimivost. Filmi bo sledil pogovor v živo z režiserjem Christosom Nikoujem.
Na zadnjem Festivalu slovenskega filma so bili Sadeži pozabe nagrajeni za najboljšo manjšinsko koprodukcijo; na letošnjem spletnem Liffu, kjer se v tekmovalnem programu Perspektive potegujejo za vodomca za najboljši celovečerni prvenec, so na ogled vse do konca tedna; na rednem sporedu kinodvoran pa bodo na ogled, ko se bodo te spet odprle.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
“Malo poležiš in pojambraš, da ti država časti rento, ti pa lahko bluziš. V bistvu so kar prebrisani tile kulturniki, medtem, ko norci dejansko garajo za minimalca,” je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki jo lahko srečate na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero Center za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo v Ljubljani, opozarja na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. Blaž Mazi.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov