Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročila o kršenju pogodb so dosegla tudi Evropski parlament.
Kulturni minister Vasko Simoniti je v zadnjih mesecih odprl več front. Poleg poletnega predloga sprememb medijskih zakonov in političnega kadrovanja, ne da bi iskal strokovno in javno soglasje, je ob začetku jesenske epidemije presenetil nevladne organizacije s pozivom, naj zapustijo prostore na Metelkovi 6 v Ljubljani. Med sporna poglavja Simonitijevega mandata sodi tudi polletni zastoj javnega sofinanciranja slovenskega filma. Da gre za kršitev vladavine prava, zdaj opozarjajo tudi evropski poslanci.
Slovenski filmski producenti in njihovi podizvajalci, kot smo že poročali, kljub sklenjenim pogodbam ne prejemajo plačil, saj mora o tem odločati še vlada na podlagi gradiv ministrstva za kulturo. Minister Simoniti pravi, da so slednja usklajena, medtem ko je minister Hojs, ki bi jih moral (kot vodja vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve) uvrstiti na eno od sej, na družabnem omrežju mimogrede sporočil, da še niso.
Z vladnega urada za komuniciranje razhajanje stališč gladijo in odgovarjajo, da se mora vlada »natančno seznaniti s celotnim projektom, ki je finančno in vsebinsko zelo obsežen«, medtem pa ima Simoniti še nenavaden predlog:
Naj pa filmarji seveda potegnejo vse poteze, ki so v njihovih rokah, tudi sodne, da bodo stvar seveda rešili.
Predsednik Društva filmskih producentov Danijel Hočevar poziv k tožbi razume kot izraz ministrove frustracije in nemoči na eni strani.
Po drugi strani pa je skrajno zaskrbljujoče, da v Sloveniji obstaja vzporeden način delovanja, funkcioniranja ali vladanja, da nekdo v nekem ožjem krogu – ugibam, da morda predsednik vlade in njegov ožji krog – odloča o takih zadevah, kot je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. To me resno skrbi in mislim, da je s tem Slovenija zašla na skrajno nenavadno oziroma nevarno pot.
Slovenija z zastojem javnega sofinanciranja filmov krši vladavino prava.
Ker kršimo vse pogodbe, ki so bile sklenjene, so poročila že romala v Evropski parlament.
… medtem opozarja Ljudmila Novak iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke.
Poročila o kršenju pogodb so dosegla tudi Evropski parlament.
Kulturni minister Vasko Simoniti je v zadnjih mesecih odprl več front. Poleg poletnega predloga sprememb medijskih zakonov in političnega kadrovanja, ne da bi iskal strokovno in javno soglasje, je ob začetku jesenske epidemije presenetil nevladne organizacije s pozivom, naj zapustijo prostore na Metelkovi 6 v Ljubljani. Med sporna poglavja Simonitijevega mandata sodi tudi polletni zastoj javnega sofinanciranja slovenskega filma. Da gre za kršitev vladavine prava, zdaj opozarjajo tudi evropski poslanci.
Slovenski filmski producenti in njihovi podizvajalci, kot smo že poročali, kljub sklenjenim pogodbam ne prejemajo plačil, saj mora o tem odločati še vlada na podlagi gradiv ministrstva za kulturo. Minister Simoniti pravi, da so slednja usklajena, medtem ko je minister Hojs, ki bi jih moral (kot vodja vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve) uvrstiti na eno od sej, na družabnem omrežju mimogrede sporočil, da še niso.
Z vladnega urada za komuniciranje razhajanje stališč gladijo in odgovarjajo, da se mora vlada »natančno seznaniti s celotnim projektom, ki je finančno in vsebinsko zelo obsežen«, medtem pa ima Simoniti še nenavaden predlog:
Naj pa filmarji seveda potegnejo vse poteze, ki so v njihovih rokah, tudi sodne, da bodo stvar seveda rešili.
Predsednik Društva filmskih producentov Danijel Hočevar poziv k tožbi razume kot izraz ministrove frustracije in nemoči na eni strani.
Po drugi strani pa je skrajno zaskrbljujoče, da v Sloveniji obstaja vzporeden način delovanja, funkcioniranja ali vladanja, da nekdo v nekem ožjem krogu – ugibam, da morda predsednik vlade in njegov ožji krog – odloča o takih zadevah, kot je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. To me resno skrbi in mislim, da je s tem Slovenija zašla na skrajno nenavadno oziroma nevarno pot.
Slovenija z zastojem javnega sofinanciranja filmov krši vladavino prava.
Ker kršimo vse pogodbe, ki so bile sklenjene, so poročila že romala v Evropski parlament.
… medtem opozarja Ljudmila Novak iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov