Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročila o kršenju pogodb so dosegla tudi Evropski parlament.
Kulturni minister Vasko Simoniti je v zadnjih mesecih odprl več front. Poleg poletnega predloga sprememb medijskih zakonov in političnega kadrovanja, ne da bi iskal strokovno in javno soglasje, je ob začetku jesenske epidemije presenetil nevladne organizacije s pozivom, naj zapustijo prostore na Metelkovi 6 v Ljubljani. Med sporna poglavja Simonitijevega mandata sodi tudi polletni zastoj javnega sofinanciranja slovenskega filma. Da gre za kršitev vladavine prava, zdaj opozarjajo tudi evropski poslanci.
Slovenski filmski producenti in njihovi podizvajalci, kot smo že poročali, kljub sklenjenim pogodbam ne prejemajo plačil, saj mora o tem odločati še vlada na podlagi gradiv ministrstva za kulturo. Minister Simoniti pravi, da so slednja usklajena, medtem ko je minister Hojs, ki bi jih moral (kot vodja vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve) uvrstiti na eno od sej, na družabnem omrežju mimogrede sporočil, da še niso.
Z vladnega urada za komuniciranje razhajanje stališč gladijo in odgovarjajo, da se mora vlada »natančno seznaniti s celotnim projektom, ki je finančno in vsebinsko zelo obsežen«, medtem pa ima Simoniti še nenavaden predlog:
Naj pa filmarji seveda potegnejo vse poteze, ki so v njihovih rokah, tudi sodne, da bodo stvar seveda rešili.
Predsednik Društva filmskih producentov Danijel Hočevar poziv k tožbi razume kot izraz ministrove frustracije in nemoči na eni strani.
Po drugi strani pa je skrajno zaskrbljujoče, da v Sloveniji obstaja vzporeden način delovanja, funkcioniranja ali vladanja, da nekdo v nekem ožjem krogu – ugibam, da morda predsednik vlade in njegov ožji krog – odloča o takih zadevah, kot je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. To me resno skrbi in mislim, da je s tem Slovenija zašla na skrajno nenavadno oziroma nevarno pot.
Slovenija z zastojem javnega sofinanciranja filmov krši vladavino prava.
Ker kršimo vse pogodbe, ki so bile sklenjene, so poročila že romala v Evropski parlament.
… medtem opozarja Ljudmila Novak iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke.
Poročila o kršenju pogodb so dosegla tudi Evropski parlament.
Kulturni minister Vasko Simoniti je v zadnjih mesecih odprl več front. Poleg poletnega predloga sprememb medijskih zakonov in političnega kadrovanja, ne da bi iskal strokovno in javno soglasje, je ob začetku jesenske epidemije presenetil nevladne organizacije s pozivom, naj zapustijo prostore na Metelkovi 6 v Ljubljani. Med sporna poglavja Simonitijevega mandata sodi tudi polletni zastoj javnega sofinanciranja slovenskega filma. Da gre za kršitev vladavine prava, zdaj opozarjajo tudi evropski poslanci.
Slovenski filmski producenti in njihovi podizvajalci, kot smo že poročali, kljub sklenjenim pogodbam ne prejemajo plačil, saj mora o tem odločati še vlada na podlagi gradiv ministrstva za kulturo. Minister Simoniti pravi, da so slednja usklajena, medtem ko je minister Hojs, ki bi jih moral (kot vodja vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve) uvrstiti na eno od sej, na družabnem omrežju mimogrede sporočil, da še niso.
Z vladnega urada za komuniciranje razhajanje stališč gladijo in odgovarjajo, da se mora vlada »natančno seznaniti s celotnim projektom, ki je finančno in vsebinsko zelo obsežen«, medtem pa ima Simoniti še nenavaden predlog:
Naj pa filmarji seveda potegnejo vse poteze, ki so v njihovih rokah, tudi sodne, da bodo stvar seveda rešili.
Predsednik Društva filmskih producentov Danijel Hočevar poziv k tožbi razume kot izraz ministrove frustracije in nemoči na eni strani.
Po drugi strani pa je skrajno zaskrbljujoče, da v Sloveniji obstaja vzporeden način delovanja, funkcioniranja ali vladanja, da nekdo v nekem ožjem krogu – ugibam, da morda predsednik vlade in njegov ožji krog – odloča o takih zadevah, kot je izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. To me resno skrbi in mislim, da je s tem Slovenija zašla na skrajno nenavadno oziroma nevarno pot.
Slovenija z zastojem javnega sofinanciranja filmov krši vladavino prava.
Ker kršimo vse pogodbe, ki so bile sklenjene, so poročila že romala v Evropski parlament.
… medtem opozarja Ljudmila Novak iz poslanske skupine Evropske ljudske stranke.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov