Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prihodnost AV produkcije po epidemiji

20.11.2020


Pred kakšne preizkušnje je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti?

V torek je v okviru Liffa prek spleta potekala zanimiva okrogla miza. Tema so bile preizkušnje, pred katere je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti. Spremljala jo je Tesa Drev Juh.

Kot je opozorila analitičarka mednarodnih trendov za AV produkcijo, Johanna Koljonen, avtorica poročila Nostradamus Report za leto 2020, ki vsebuje napovedi bližnje prihodnosti za filmsko industrijo, je koronakriza samo pospešila proces preobrazbe, ki se je začel že prej. Zdaj pa smo vsekakor v trenutku, ko so se stvari v kratkem času zelo spremenile.

Pravi, da je bila filmska industrija pred desetimi leti v krizi, toda v zadnjih letih so številke ogledov umetniških, ti. arthouse filmov poskočile, pojavili so se novi, zanimivi in heterogeni glasovi, ki so privabili številno občinstvo. Umetniški filmi so spet začeli ponujati vsebine, ki nagovarjajo tudi mlade, in ljudje, ki odkrijejo čar tovrstne produkcije, se vračajo v kino ponjo. Produkcije je bilo v zadnjih letih res veliko (kot vemo, je šla vštric s tem tudi kakovostna televizijska produkcija, predvsem serije). Potem pa se je zgodil covid. Johanna Koljonen:

»Prav zdaj imamo v filmih in med filmarji več raznolikosti – ne dovolj, a vendarle več kot še pred nedavnim – in gledalci se dobro odzivajo na to. Ugotovili smo, da gledalci hočejo gledati, denimo, izredno političen družinski triler iz Koreje. Trenutna situacija s covidom pa za mlade ustvarjalce predstavlja veliko težavo. Ravno v  trenutku, ko so bile stvari v zagonu in so se z višjimi finančnimi vložki producirali bolj eksperimentalni pristopi k pripovedovanju filmskih zgodb, smo spet pahnjeni v krizo. V naslednjih letih bomo doživeli hudo recesijo, morda takšno, kakršne še nismo. Več bo konkurence zaradi pomanjkanja denarja in skrbi me, da bodo mladi ustvarjalci težko prišli do sredstev, sploh za celovečerce. Razmišljati moramo o poteh zanje v filmsko industrijo, in če teh poti ne bo, kako jih vendarle ustvariti.«

In kaj je še večja nevarnost za kakovostno AV produkcijo kot epidemija?

»Populizem je eksistencialna grožnja za filmsko produkcijo v Evropi. Vemo namreč, da populistični politiki – glede tega so čisto odkriti – nameravajo črtati subvencije za umetnost in za javno dobro. Hočejo posegati v svobodo govora. To je neposredna težava za nas. Vsakič ko še ena država pade pod tovrsten vpliv, se zoži prostor v Evropi, ki omogoča svobodno mišljenje.«

Kot poudarja Johanna Koljonen, še ni jasno, kako bo s produkcijo v bližnji prihodnosti, dejstvo pa je, da bo bistvenega pomena ustvarjanje vsebin, ki bodo zanimive mlademu občinstvu. Tudi prihodnost prikazovanja vsebin je pod vprašajem – kinematografi ne bodo edini prostor, kjer bo na razpolago kakovostna nova produkcija, a verjetno bodo obstali, kajti želja po skupnem kulturnem doživetju ostaja v ljudeh živa:

»Mislim, da se bo še okrepila potreba po deljenju izkušnje z drugimi v fizičnem prostoru. Tako je bilo že v procesu digitalizacije. Zanimivo je, kako težko se ljudje držijo pravil glede distance do soljudi. Če nekaj potrebuješ, pač potrebuješ. To lahko velja tudi za umetnost. In za zabavo, prostor za umik v tem smislu.«

Drugi del okrogle mize na Liffu, posvečene prihodnosti AV produkcije po epidemiji, se je osredotočil na prikazovalski sektor. Pogovor je vodil Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije in programski vodja Mestnega kina Domžale.

Marynia Gierat iz krakovskega Kina pod Baranami, Simon Blass iz kina Middleburg na Nizozemskem in Alen Munitić iz kina Mediteran v Splitu so delili svoje izkušnje iz prvega vala epidemije, ko je prišlo do zaprtja kinematografov. Tako rekoč čez noč so morali iskati rešitve, kako bi preživeli kini, ki jih vodijo. Vsi so preizkusili možnost videa na zahtevo in so imeli s tem različne izkušnje, predvsem pozitivne. Občinstvo jim je ostalo zvesto, ker so ob ogledu filma ponudili še neko dodatno izkušnjo, na primer pogovor prek spleta po koncu predvajanja.

Simon Blass je povzel, kako vidi prihodnost kinov v času ali morda celo časih, ki se nam obetajo, ko bo vedno pomembneje, da bodo lahko gledalcem omogočali tudi možnost ogleda filmov doma:

»Po eni strani je to pozitivno. Gledalcem lahko nudiš nekaj dodatnih uslug. Filmi poleg tega »živijo« dlje kot sicer. V kinu se po navadi vrtijo kakšen teden ali dva, na spletu jih imamo lahko na razpolago več mesecev. In na ta način ostanemo v stiku z gledalci v času lockdowna. Seveda pa želiš, da ljudje pridejo filme gledat v tvoj kino. Smo  nori, da jim kažemo pot do internetnih ogledov filmov in jih tako potencialno izgubljamo? Morda ja, morda ne, najbrž je res oboje. In seveda so nekateri filmi, na primer Stalker in tovrstni klasiki, res boljši, če jih vidimo na velikem platnu.«

Veliko vprašanj ostaja za prikazovalce odprtih. Pojavlja se vedno več konkurence – vedno več je spletnih ponudnikov kulturnih vsebin, tudi takšnih, ki niso komercialne narave. Vprašanje je, ali bodo za alternativne načine ponudbe filmov dobili podporo institucij, kakršna je Europa Cinemas, ki je do zdaj podpirala kine kot take.

Sprašujejo se tudi, ali bodo gledalce, ki jih bodo dosegli prek platform za video na zahtevo, pozneje uspeli znova privabiti v kine. Vsi pa ostajajo optimistični in verjamejo, da je mogoče najti konstruktivne rešitve.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Prihodnost AV produkcije po epidemiji

20.11.2020


Pred kakšne preizkušnje je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti?

V torek je v okviru Liffa prek spleta potekala zanimiva okrogla miza. Tema so bile preizkušnje, pred katere je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti. Spremljala jo je Tesa Drev Juh.

Kot je opozorila analitičarka mednarodnih trendov za AV produkcijo, Johanna Koljonen, avtorica poročila Nostradamus Report za leto 2020, ki vsebuje napovedi bližnje prihodnosti za filmsko industrijo, je koronakriza samo pospešila proces preobrazbe, ki se je začel že prej. Zdaj pa smo vsekakor v trenutku, ko so se stvari v kratkem času zelo spremenile.

Pravi, da je bila filmska industrija pred desetimi leti v krizi, toda v zadnjih letih so številke ogledov umetniških, ti. arthouse filmov poskočile, pojavili so se novi, zanimivi in heterogeni glasovi, ki so privabili številno občinstvo. Umetniški filmi so spet začeli ponujati vsebine, ki nagovarjajo tudi mlade, in ljudje, ki odkrijejo čar tovrstne produkcije, se vračajo v kino ponjo. Produkcije je bilo v zadnjih letih res veliko (kot vemo, je šla vštric s tem tudi kakovostna televizijska produkcija, predvsem serije). Potem pa se je zgodil covid. Johanna Koljonen:

»Prav zdaj imamo v filmih in med filmarji več raznolikosti – ne dovolj, a vendarle več kot še pred nedavnim – in gledalci se dobro odzivajo na to. Ugotovili smo, da gledalci hočejo gledati, denimo, izredno političen družinski triler iz Koreje. Trenutna situacija s covidom pa za mlade ustvarjalce predstavlja veliko težavo. Ravno v  trenutku, ko so bile stvari v zagonu in so se z višjimi finančnimi vložki producirali bolj eksperimentalni pristopi k pripovedovanju filmskih zgodb, smo spet pahnjeni v krizo. V naslednjih letih bomo doživeli hudo recesijo, morda takšno, kakršne še nismo. Več bo konkurence zaradi pomanjkanja denarja in skrbi me, da bodo mladi ustvarjalci težko prišli do sredstev, sploh za celovečerce. Razmišljati moramo o poteh zanje v filmsko industrijo, in če teh poti ne bo, kako jih vendarle ustvariti.«

In kaj je še večja nevarnost za kakovostno AV produkcijo kot epidemija?

»Populizem je eksistencialna grožnja za filmsko produkcijo v Evropi. Vemo namreč, da populistični politiki – glede tega so čisto odkriti – nameravajo črtati subvencije za umetnost in za javno dobro. Hočejo posegati v svobodo govora. To je neposredna težava za nas. Vsakič ko še ena država pade pod tovrsten vpliv, se zoži prostor v Evropi, ki omogoča svobodno mišljenje.«

Kot poudarja Johanna Koljonen, še ni jasno, kako bo s produkcijo v bližnji prihodnosti, dejstvo pa je, da bo bistvenega pomena ustvarjanje vsebin, ki bodo zanimive mlademu občinstvu. Tudi prihodnost prikazovanja vsebin je pod vprašajem – kinematografi ne bodo edini prostor, kjer bo na razpolago kakovostna nova produkcija, a verjetno bodo obstali, kajti želja po skupnem kulturnem doživetju ostaja v ljudeh živa:

»Mislim, da se bo še okrepila potreba po deljenju izkušnje z drugimi v fizičnem prostoru. Tako je bilo že v procesu digitalizacije. Zanimivo je, kako težko se ljudje držijo pravil glede distance do soljudi. Če nekaj potrebuješ, pač potrebuješ. To lahko velja tudi za umetnost. In za zabavo, prostor za umik v tem smislu.«

Drugi del okrogle mize na Liffu, posvečene prihodnosti AV produkcije po epidemiji, se je osredotočil na prikazovalski sektor. Pogovor je vodil Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije in programski vodja Mestnega kina Domžale.

Marynia Gierat iz krakovskega Kina pod Baranami, Simon Blass iz kina Middleburg na Nizozemskem in Alen Munitić iz kina Mediteran v Splitu so delili svoje izkušnje iz prvega vala epidemije, ko je prišlo do zaprtja kinematografov. Tako rekoč čez noč so morali iskati rešitve, kako bi preživeli kini, ki jih vodijo. Vsi so preizkusili možnost videa na zahtevo in so imeli s tem različne izkušnje, predvsem pozitivne. Občinstvo jim je ostalo zvesto, ker so ob ogledu filma ponudili še neko dodatno izkušnjo, na primer pogovor prek spleta po koncu predvajanja.

Simon Blass je povzel, kako vidi prihodnost kinov v času ali morda celo časih, ki se nam obetajo, ko bo vedno pomembneje, da bodo lahko gledalcem omogočali tudi možnost ogleda filmov doma:

»Po eni strani je to pozitivno. Gledalcem lahko nudiš nekaj dodatnih uslug. Filmi poleg tega »živijo« dlje kot sicer. V kinu se po navadi vrtijo kakšen teden ali dva, na spletu jih imamo lahko na razpolago več mesecev. In na ta način ostanemo v stiku z gledalci v času lockdowna. Seveda pa želiš, da ljudje pridejo filme gledat v tvoj kino. Smo  nori, da jim kažemo pot do internetnih ogledov filmov in jih tako potencialno izgubljamo? Morda ja, morda ne, najbrž je res oboje. In seveda so nekateri filmi, na primer Stalker in tovrstni klasiki, res boljši, če jih vidimo na velikem platnu.«

Veliko vprašanj ostaja za prikazovalce odprtih. Pojavlja se vedno več konkurence – vedno več je spletnih ponudnikov kulturnih vsebin, tudi takšnih, ki niso komercialne narave. Vprašanje je, ali bodo za alternativne načine ponudbe filmov dobili podporo institucij, kakršna je Europa Cinemas, ki je do zdaj podpirala kine kot take.

Sprašujejo se tudi, ali bodo gledalce, ki jih bodo dosegli prek platform za video na zahtevo, pozneje uspeli znova privabiti v kine. Vsi pa ostajajo optimistični in verjamejo, da je mogoče najti konstruktivne rešitve.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov