Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kakšne preizkušnje je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti?
V torek je v okviru Liffa prek spleta potekala zanimiva okrogla miza. Tema so bile preizkušnje, pred katere je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti. Spremljala jo je Tesa Drev Juh.
Kot je opozorila analitičarka mednarodnih trendov za AV produkcijo, Johanna Koljonen, avtorica poročila Nostradamus Report za leto 2020, ki vsebuje napovedi bližnje prihodnosti za filmsko industrijo, je koronakriza samo pospešila proces preobrazbe, ki se je začel že prej. Zdaj pa smo vsekakor v trenutku, ko so se stvari v kratkem času zelo spremenile.
Pravi, da je bila filmska industrija pred desetimi leti v krizi, toda v zadnjih letih so številke ogledov umetniških, ti. arthouse filmov poskočile, pojavili so se novi, zanimivi in heterogeni glasovi, ki so privabili številno občinstvo. Umetniški filmi so spet začeli ponujati vsebine, ki nagovarjajo tudi mlade, in ljudje, ki odkrijejo čar tovrstne produkcije, se vračajo v kino ponjo. Produkcije je bilo v zadnjih letih res veliko (kot vemo, je šla vštric s tem tudi kakovostna televizijska produkcija, predvsem serije). Potem pa se je zgodil covid. Johanna Koljonen:
»Prav zdaj imamo v filmih in med filmarji več raznolikosti – ne dovolj, a vendarle več kot še pred nedavnim – in gledalci se dobro odzivajo na to. Ugotovili smo, da gledalci hočejo gledati, denimo, izredno političen družinski triler iz Koreje. Trenutna situacija s covidom pa za mlade ustvarjalce predstavlja veliko težavo. Ravno v trenutku, ko so bile stvari v zagonu in so se z višjimi finančnimi vložki producirali bolj eksperimentalni pristopi k pripovedovanju filmskih zgodb, smo spet pahnjeni v krizo. V naslednjih letih bomo doživeli hudo recesijo, morda takšno, kakršne še nismo. Več bo konkurence zaradi pomanjkanja denarja in skrbi me, da bodo mladi ustvarjalci težko prišli do sredstev, sploh za celovečerce. Razmišljati moramo o poteh zanje v filmsko industrijo, in če teh poti ne bo, kako jih vendarle ustvariti.«
In kaj je še večja nevarnost za kakovostno AV produkcijo kot epidemija?
»Populizem je eksistencialna grožnja za filmsko produkcijo v Evropi. Vemo namreč, da populistični politiki – glede tega so čisto odkriti – nameravajo črtati subvencije za umetnost in za javno dobro. Hočejo posegati v svobodo govora. To je neposredna težava za nas. Vsakič ko še ena država pade pod tovrsten vpliv, se zoži prostor v Evropi, ki omogoča svobodno mišljenje.«
Kot poudarja Johanna Koljonen, še ni jasno, kako bo s produkcijo v bližnji prihodnosti, dejstvo pa je, da bo bistvenega pomena ustvarjanje vsebin, ki bodo zanimive mlademu občinstvu. Tudi prihodnost prikazovanja vsebin je pod vprašajem – kinematografi ne bodo edini prostor, kjer bo na razpolago kakovostna nova produkcija, a verjetno bodo obstali, kajti želja po skupnem kulturnem doživetju ostaja v ljudeh živa:
»Mislim, da se bo še okrepila potreba po deljenju izkušnje z drugimi v fizičnem prostoru. Tako je bilo že v procesu digitalizacije. Zanimivo je, kako težko se ljudje držijo pravil glede distance do soljudi. Če nekaj potrebuješ, pač potrebuješ. To lahko velja tudi za umetnost. In za zabavo, prostor za umik v tem smislu.«
Drugi del okrogle mize na Liffu, posvečene prihodnosti AV produkcije po epidemiji, se je osredotočil na prikazovalski sektor. Pogovor je vodil Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije in programski vodja Mestnega kina Domžale.
Marynia Gierat iz krakovskega Kina pod Baranami, Simon Blass iz kina Middleburg na Nizozemskem in Alen Munitić iz kina Mediteran v Splitu so delili svoje izkušnje iz prvega vala epidemije, ko je prišlo do zaprtja kinematografov. Tako rekoč čez noč so morali iskati rešitve, kako bi preživeli kini, ki jih vodijo. Vsi so preizkusili možnost videa na zahtevo in so imeli s tem različne izkušnje, predvsem pozitivne. Občinstvo jim je ostalo zvesto, ker so ob ogledu filma ponudili še neko dodatno izkušnjo, na primer pogovor prek spleta po koncu predvajanja.
Simon Blass je povzel, kako vidi prihodnost kinov v času ali morda celo časih, ki se nam obetajo, ko bo vedno pomembneje, da bodo lahko gledalcem omogočali tudi možnost ogleda filmov doma:
»Po eni strani je to pozitivno. Gledalcem lahko nudiš nekaj dodatnih uslug. Filmi poleg tega »živijo« dlje kot sicer. V kinu se po navadi vrtijo kakšen teden ali dva, na spletu jih imamo lahko na razpolago več mesecev. In na ta način ostanemo v stiku z gledalci v času lockdowna. Seveda pa želiš, da ljudje pridejo filme gledat v tvoj kino. Smo nori, da jim kažemo pot do internetnih ogledov filmov in jih tako potencialno izgubljamo? Morda ja, morda ne, najbrž je res oboje. In seveda so nekateri filmi, na primer Stalker in tovrstni klasiki, res boljši, če jih vidimo na velikem platnu.«
Veliko vprašanj ostaja za prikazovalce odprtih. Pojavlja se vedno več konkurence – vedno več je spletnih ponudnikov kulturnih vsebin, tudi takšnih, ki niso komercialne narave. Vprašanje je, ali bodo za alternativne načine ponudbe filmov dobili podporo institucij, kakršna je Europa Cinemas, ki je do zdaj podpirala kine kot take.
Sprašujejo se tudi, ali bodo gledalce, ki jih bodo dosegli prek platform za video na zahtevo, pozneje uspeli znova privabiti v kine. Vsi pa ostajajo optimistični in verjamejo, da je mogoče najti konstruktivne rešitve.
Pred kakšne preizkušnje je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti?
V torek je v okviru Liffa prek spleta potekala zanimiva okrogla miza. Tema so bile preizkušnje, pred katere je postavljena AV produkcija, distribucija in promocija v bližnji prihodnosti. Spremljala jo je Tesa Drev Juh.
Kot je opozorila analitičarka mednarodnih trendov za AV produkcijo, Johanna Koljonen, avtorica poročila Nostradamus Report za leto 2020, ki vsebuje napovedi bližnje prihodnosti za filmsko industrijo, je koronakriza samo pospešila proces preobrazbe, ki se je začel že prej. Zdaj pa smo vsekakor v trenutku, ko so se stvari v kratkem času zelo spremenile.
Pravi, da je bila filmska industrija pred desetimi leti v krizi, toda v zadnjih letih so številke ogledov umetniških, ti. arthouse filmov poskočile, pojavili so se novi, zanimivi in heterogeni glasovi, ki so privabili številno občinstvo. Umetniški filmi so spet začeli ponujati vsebine, ki nagovarjajo tudi mlade, in ljudje, ki odkrijejo čar tovrstne produkcije, se vračajo v kino ponjo. Produkcije je bilo v zadnjih letih res veliko (kot vemo, je šla vštric s tem tudi kakovostna televizijska produkcija, predvsem serije). Potem pa se je zgodil covid. Johanna Koljonen:
»Prav zdaj imamo v filmih in med filmarji več raznolikosti – ne dovolj, a vendarle več kot še pred nedavnim – in gledalci se dobro odzivajo na to. Ugotovili smo, da gledalci hočejo gledati, denimo, izredno političen družinski triler iz Koreje. Trenutna situacija s covidom pa za mlade ustvarjalce predstavlja veliko težavo. Ravno v trenutku, ko so bile stvari v zagonu in so se z višjimi finančnimi vložki producirali bolj eksperimentalni pristopi k pripovedovanju filmskih zgodb, smo spet pahnjeni v krizo. V naslednjih letih bomo doživeli hudo recesijo, morda takšno, kakršne še nismo. Več bo konkurence zaradi pomanjkanja denarja in skrbi me, da bodo mladi ustvarjalci težko prišli do sredstev, sploh za celovečerce. Razmišljati moramo o poteh zanje v filmsko industrijo, in če teh poti ne bo, kako jih vendarle ustvariti.«
In kaj je še večja nevarnost za kakovostno AV produkcijo kot epidemija?
»Populizem je eksistencialna grožnja za filmsko produkcijo v Evropi. Vemo namreč, da populistični politiki – glede tega so čisto odkriti – nameravajo črtati subvencije za umetnost in za javno dobro. Hočejo posegati v svobodo govora. To je neposredna težava za nas. Vsakič ko še ena država pade pod tovrsten vpliv, se zoži prostor v Evropi, ki omogoča svobodno mišljenje.«
Kot poudarja Johanna Koljonen, še ni jasno, kako bo s produkcijo v bližnji prihodnosti, dejstvo pa je, da bo bistvenega pomena ustvarjanje vsebin, ki bodo zanimive mlademu občinstvu. Tudi prihodnost prikazovanja vsebin je pod vprašajem – kinematografi ne bodo edini prostor, kjer bo na razpolago kakovostna nova produkcija, a verjetno bodo obstali, kajti želja po skupnem kulturnem doživetju ostaja v ljudeh živa:
»Mislim, da se bo še okrepila potreba po deljenju izkušnje z drugimi v fizičnem prostoru. Tako je bilo že v procesu digitalizacije. Zanimivo je, kako težko se ljudje držijo pravil glede distance do soljudi. Če nekaj potrebuješ, pač potrebuješ. To lahko velja tudi za umetnost. In za zabavo, prostor za umik v tem smislu.«
Drugi del okrogle mize na Liffu, posvečene prihodnosti AV produkcije po epidemiji, se je osredotočil na prikazovalski sektor. Pogovor je vodil Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije in programski vodja Mestnega kina Domžale.
Marynia Gierat iz krakovskega Kina pod Baranami, Simon Blass iz kina Middleburg na Nizozemskem in Alen Munitić iz kina Mediteran v Splitu so delili svoje izkušnje iz prvega vala epidemije, ko je prišlo do zaprtja kinematografov. Tako rekoč čez noč so morali iskati rešitve, kako bi preživeli kini, ki jih vodijo. Vsi so preizkusili možnost videa na zahtevo in so imeli s tem različne izkušnje, predvsem pozitivne. Občinstvo jim je ostalo zvesto, ker so ob ogledu filma ponudili še neko dodatno izkušnjo, na primer pogovor prek spleta po koncu predvajanja.
Simon Blass je povzel, kako vidi prihodnost kinov v času ali morda celo časih, ki se nam obetajo, ko bo vedno pomembneje, da bodo lahko gledalcem omogočali tudi možnost ogleda filmov doma:
»Po eni strani je to pozitivno. Gledalcem lahko nudiš nekaj dodatnih uslug. Filmi poleg tega »živijo« dlje kot sicer. V kinu se po navadi vrtijo kakšen teden ali dva, na spletu jih imamo lahko na razpolago več mesecev. In na ta način ostanemo v stiku z gledalci v času lockdowna. Seveda pa želiš, da ljudje pridejo filme gledat v tvoj kino. Smo nori, da jim kažemo pot do internetnih ogledov filmov in jih tako potencialno izgubljamo? Morda ja, morda ne, najbrž je res oboje. In seveda so nekateri filmi, na primer Stalker in tovrstni klasiki, res boljši, če jih vidimo na velikem platnu.«
Veliko vprašanj ostaja za prikazovalce odprtih. Pojavlja se vedno več konkurence – vedno več je spletnih ponudnikov kulturnih vsebin, tudi takšnih, ki niso komercialne narave. Vprašanje je, ali bodo za alternativne načine ponudbe filmov dobili podporo institucij, kakršna je Europa Cinemas, ki je do zdaj podpirala kine kot take.
Sprašujejo se tudi, ali bodo gledalce, ki jih bodo dosegli prek platform za video na zahtevo, pozneje uspeli znova privabiti v kine. Vsi pa ostajajo optimistični in verjamejo, da je mogoče najti konstruktivne rešitve.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
V ponedeljek je Slovenska filharmonija predstavila svojo prihajajočo koncertno sezono. Nocoj ob 19.30 pa bo v Cankarjevem domu to naznanila še s predabonmajskim večerom – Koncertom ob odprtju sezone, ki bo v vélikem slogu. Nastopila bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vodil pa ju bo gostujoči dirigent Philipp von Steinaecker.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Glede na to, da je pred nami epidemiološko nepredvidljivo obdobje, ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve? Odgovarja Matej Šarc.
In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.
V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije Za glavno festivalsko nagrado Mostre je v igri film Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína. Biografski film z igralko Kristen Stewart v vlogi princese Diane se osredotoča na božični konec tedna, ki ga je ''najbolj slavna ženska na svetu'' preživela z britansko kraljevo družino in ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom. Pablo Larraín: ''Vsi poznamo in pripovedujemo pravljice našim otrokom; zgodbe da jih uspavamo in jim omogočimo boljše razumevanje življenja in optimističen pogled nanje. Toda potem odrastemo in spoznamo, da so pravljice resnično zahtevne. V našem primeru imamo princeso, ki noče več biti kraljica, ker hoče biti to, kar je. In to njeno pravo identiteto je lepo videti v skrčenem časovnem obsegu. To nam je omogočilo tudi, da smo uporabili samo en prostor: palačo, grad, oziroma hišo (v Angliji jih imenujejo hiše), kot metaforo vélike strukture, kajti palača je resnično prava organizacija. Tako smo ustvarili lik princese, ujete v kolesju tradicije in zgodovine.'' Tematska poudarka sta dva. Kot je že pred začetkom festivala poudaril umetniški direktor Alberto Barbera, so letos v ospredju zgodbe o ženskah in o materinstvu, predvsem o takšnem, ki odstopa od uveljavljenih pričakovanj družbe, ki so na plečih žensk in posegajo v njihovo svobodo in potrebo po samouresničitvi zunaj družinskega kroga. Drugi poudarek glavnega tekmovalnega programa ima časovno komponento: zgodbe se končajo z vrnitvijo junaka ali junakinje v neko preteklo stanje oziroma z njegovo ali njeno vnovično vzpostavitvijo boljšega, pravičnejšega ali znosnejšega stanja, ki je že obstajalo. Skratka: z vrnitvijo v normalnost, z restavracijo preteklega stanja, ki pa ni nostalgično ali regresivno, temveč nujno za nadaljevanje njihovih življenj. To pripovedno linijo je mogoče opaziti v filmih Škatla, beneškega zmagovalca izpred šestih let, Lorenza Vigasa, v filmu Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja, v filmu Dogodek francoske režiserke libanonskega rodu Audrey Diwan, prav tako v celovečernem prvencu Izgubljena hči Maggie Gyllenhaal, v filmu Paula Schaderja The Card Counter, kar je v prevodu oseba, ki si v igralnici skuša zapomniti karte, pa tudi v drami Odsev ukrajinskega režiserja Valentyna Vasyanovycha in še bi lahko naštevali. Ali je to odgovor filmske umetnosti na latentno potrebo družb, ki so po vsem svetu ujete v primež pandemije in v želje po vrnitvi v običajno življenje, bo pokazal čas; prihodnji dnevi in meseci pa bodo pokazali, ali bo letošnja Mostra znanilec dolgoročnejših trendov in okusa najprestižnejšega dela filmske industrije, ki bo marca prihodnje leto podeljeval nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Glavna žirija 78. Mostre (predseduje ji južnokorejski oskarjevec Bong Joon Ho, ki je za svojega Parazita februarja lani – tik pred razcvetom prvega vala epidemije – prejel štiri oskarje) bo svojo odločitev sporočila v soboto.
Danes točno ob devetih zjutraj se je na spletnih straneh SiGledal, portala slovenskih gledališča, odprlo novo poglavje: zaživel je portal Kritika. Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta to postaja nov medij za strokovno in tehtno umetnostno kritiko s področja scenskih umetnosti. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike.
Slovensko konservatorsko društvo je v ponedeljek v prostorih Narodne galerije v glavnem mestu podelilo Steletova priznanja in nagrado za dosežke pri ohranjanju in popularizaciji kulturne dediščine. Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Osrednja tema bo letos Strah in pogum, osrednja osebnost pa nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Festival bo potekal v obliki, kot jo dopuščajo epidemiološke razmere – delno v živo in delno prek svetovnega spleta. Dogajanje na Vilenici bomo ta teden intenzivno spremljali tudi v literarnih oddajah Radia Slovenija: pripravili smo literarna večera o nagrajencu Vilenice Josefu Winklerju in o sodobni portugalski poeziji, literarni portret slovenskega avtorja v središču Milana Dekleve, v Literarnih nokturnih boste slišali poezijo oziroma prozo nekaterih udeležencev, poleg tega pa seveda tudi pogovora z osrednjima gostoma.
Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu? Odgovarja Matej Šarc.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov