Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

31. Liffe: 12.000 izdanih kod, 23 celovečercev in 16 kratkih filmov

23.11.2020


Najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja

Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu so obeležili približno 12.000 izdanih kod, na ogled je 23 celovečercev in 16 kratkih filmov. Za primerjavo: na lanski jubilejni izdaji festivala je bilo na ogled 96 celovečernih in 25 kratkih filmov, izdanih je bilo 48.000 vstopnic. Tudi letošnji festival, ki poteka prek spleta, je torej razmeroma uspešen, predvsem, če imamo v mislih, da si za eno vstopnico lahko ogleda film več ljudi.

Glede na trenutno situacijo pozitivno je že to, da se je festival Liffe sploh zgodil, tudi če prek spleta in v okrnjeni obliki.

Prevladovala je evropska produkcija – med vrhunci festivala so Nažgani Thomasa Vinterberga, ki na dobrodošlo kontroverzen način pristopa k uživanju alkohola. Ali pa Švic švedskega režiserja Magnusa von Horna, ki ni le zanimiva študija novega poklic spletnega vplivneža, ampak tudi osamljenosti v komunikacijski dobi. Naj omenim še odličen prikaz skorumpiranega sistema in moči posameznika v filmu Oče Srdana Golubovića.

Filmov z drugih celin je bilo manj kot sicer, a med njimi je bilo nekaj zelo dobrodošlih – na primer iranski prejemnik berlinskega zlatega medveda Zlo ne obstaja Mohammada Rasoulofa s temo smrtne kazni, ali prvi dokumentarec o koroni – Koronacija kitajskega umetnika Aj Vejveja.

Tudi odziv občinstva je bil dober – najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja.

Po Podočniku Yorgosa Lanthimosa je po desetih letih spet grški film – sicer tudi slovenska manjšinska koprodukcija – dobil glavno nagrado vodomec. Sadeži pozabe Christosa Nikouja obravnava večno temo izgube ljubljenega človeka, dogajanje je postavljeno v mesto, ki ga pesti čudna epidemija izgube spomina. Film, ki je v slogu grškega novega vala precej čudaški, a tudi prefinjen, je vsekakor delo perspektivnega avtorja.

Pod črto – LIFFE je tudi letos dokazal, da so ljudje željni kakovostne umetniške filmske produkcije, kritičnih in kontroverznih vsebin, ki ne ponujajo lahkih odgovorov. Lahko samo upamo, da bomo nekatere od festivalskih filmov videli tudi v kinih.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

31. Liffe: 12.000 izdanih kod, 23 celovečercev in 16 kratkih filmov

23.11.2020


Najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja

Na 31. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu so obeležili približno 12.000 izdanih kod, na ogled je 23 celovečercev in 16 kratkih filmov. Za primerjavo: na lanski jubilejni izdaji festivala je bilo na ogled 96 celovečernih in 25 kratkih filmov, izdanih je bilo 48.000 vstopnic. Tudi letošnji festival, ki poteka prek spleta, je torej razmeroma uspešen, predvsem, če imamo v mislih, da si za eno vstopnico lahko ogleda film več ljudi.

Glede na trenutno situacijo pozitivno je že to, da se je festival Liffe sploh zgodil, tudi če prek spleta in v okrnjeni obliki.

Prevladovala je evropska produkcija – med vrhunci festivala so Nažgani Thomasa Vinterberga, ki na dobrodošlo kontroverzen način pristopa k uživanju alkohola. Ali pa Švic švedskega režiserja Magnusa von Horna, ki ni le zanimiva študija novega poklic spletnega vplivneža, ampak tudi osamljenosti v komunikacijski dobi. Naj omenim še odličen prikaz skorumpiranega sistema in moči posameznika v filmu Oče Srdana Golubovića.

Filmov z drugih celin je bilo manj kot sicer, a med njimi je bilo nekaj zelo dobrodošlih – na primer iranski prejemnik berlinskega zlatega medveda Zlo ne obstaja Mohammada Rasoulofa s temo smrtne kazni, ali prvi dokumentarec o koroni – Koronacija kitajskega umetnika Aj Vejveja.

Tudi odziv občinstva je bil dober – najbolj gledanimi filmi so bili Nažgani, Asistentka, Zberi se, babica, Koronacija in Zlo ne obstaja.

Po Podočniku Yorgosa Lanthimosa je po desetih letih spet grški film – sicer tudi slovenska manjšinska koprodukcija – dobil glavno nagrado vodomec. Sadeži pozabe Christosa Nikouja obravnava večno temo izgube ljubljenega človeka, dogajanje je postavljeno v mesto, ki ga pesti čudna epidemija izgube spomina. Film, ki je v slogu grškega novega vala precej čudaški, a tudi prefinjen, je vsekakor delo perspektivnega avtorja.

Pod črto – LIFFE je tudi letos dokazal, da so ljudje željni kakovostne umetniške filmske produkcije, kritičnih in kontroverznih vsebin, ki ne ponujajo lahkih odgovorov. Lahko samo upamo, da bomo nekatere od festivalskih filmov videli tudi v kinih.


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov