Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Založba Univerze v Novi Gorici je izdala knjigo Ljubezen v pismih: dopisovanje aleksandrinke Felicite Koglot in njenega moža Franca Perica. Korespondenca med leti 1921 in 31 je obogatena tudi s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje. Gre za čas, ko so moralne obtožbe in sumničenja velikokrat močno vplivali na percepcijo ženske migracije, a Felicita in Franc sta znala ubraniti svojo srečo. Felicita je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. Ko je njena hčerka imela tri leta, je tja odšla drugič. "Potem se pa ni več hotla odločit, je rekla, da rajši umre od lakote. " Tako razloži njena vnukinja Neda Rusjan Bric. In še pove, da noninih pisem ni smel nihče odpreti. "Ker je ona vedno govorila, pisma boste brali šele ko umrem. In dejansko ko je ona živela, smo živeli z njenimi zgodbami." Rene Rusjan, tudi Felicitina vnukinja, pa se spominja, da ji je nona velikokrat razlagala, zakaj so tamkajšnja dekleta sploh šla v tujino: "Rekla je, če gredo moški, se ne vrnejo in so šle raje same." V tujino jih je gnala revščina. Za prvo pot se je Felicita odločila, ker je želela zaslužiti za poroko. A tako kot je bilo težko oditi, se prav tako ni bilo lahko niti vrniti, pravi doktorica sociologije Mirjam Milharčič Hladnik. Spremenili pa so se tudi tisti, ki so ostali doma. Moški so se morali soočiti s spremembo svoje spolne vloge. "Kar je bilo travmatično zaradi tega, ker so cerkev in drugi aleksandrinke zasramovali in niso dopuščali, da bi moški prevzeli vloge, ki jih je bilo nujno prevzet, ko žensk ni bilo." A Franc je to znal. Ohranjena korespondenca je prava redkost in zato še toliko bolj pomembna pri spoznavanju čustvovanja, poudari vodja raziskovalnega centra za humanistiko novogoriške univerze Katja Mihurko Poniž. V pismih spoznavamo tudi razmere med leti 1921 in 1931, ki so vpete v to zgodbo mladega para, ki jo je spisala neznosna razdalja. Njun izjemno spreten način pisanja je v knjigi opremljen z opombami za lažje razumevanje nekaterih besed, vključene pa so tudi študije doktorice Mirjam Milharčič Hladnik in Mance Koren. Slednja o prepisovanju 100 let starih pismih pove, da je bil izziv pisma prepisovati brez prevelikih solz. Želja po boljšem življenju je na preizkušnjo postavila ljubezen. A kot je zapisala Felicita v enem od pisem, "ljudje ne morejo živeti samo od ljubezni".
Nekega večera Črt na nebu zagleda skrivnostno senco. Zdi se mu, da vidi zmaja. O nenavadnem doživetju bi rad povedal prijatelju Vidu, a kaj, ko sploh ni priložnosti, saj mu tudi Vid želi sporočiti novico o vznemirljivem odkritju. Tako se začne zaplet v mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ priznane slovenske sodobne dramatičarke Simone Semenič, ki je v režiji Mareta Bulca premierno zaživel na odru Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Zgodba je povezana s skrivnostnim zemljevidom, ki ga najdeta dva izmed štirih enajstletnih protagonistov. Skupaj z njimi lahko tudi bralci odkrivajo različna prizorišča Ljubljane, kamor je postavljeno dogajanje. V predstavi so ta prizorišča skušali čim bolj odmakniti od realizma. Ta preplet realnega in domišljijskega gradijo tudi kostumografija Sanje Grcić, scenografija Damirja Leventića in svetloba, ki jo je oblikoval Andrej Hajdinjak. Posebnost romana je nenavadna pripovedovalka, ki vseskozi opozarja na fikcijskost pripovedi, vanjo posega, jo komentira in popravlja, preberemo o literarnem izhodišču – in ta lik so ohranili tudi v predstavi, v tej vlogi je Ajda Toman, ki pripoveduje, ustvarja scenografijo in svetlobo. Kako je mladinski roman, ki je leta 2020 prejel nagrado modra ptica, zaživel v gledališki predstavi in kako štirje mladi protagonisti razrešijo številne skrivnosti, pa torej lahko izveste na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Svet brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela je današnji svet, kot ga doživlja predstava Shopping and fucking. Nakupovanje in hitri seks je leta 1996 v realistični drami ubesedil Mark Ravenhill, ki velja za enega od vodilnih predstavnikov britanske nove dramatike gledališča »u fris« v 90. letih prejšnjega stoletja. Kako danes dojemamo ta šok tedanje dramatike in v kakšnem svetu živimo, se lahko vprašamo ob uprizoritvi predstave v režiji Brine Klampfer, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanskem Mini Teatru. »Denar je civilizacija in civilizacija je denar,« razmišlja eden od likov Ravenhillove drame podobno neizprosno, kot je grob tudi naslov Shopping and fucking. Ne preseneča torej, da dramo umeščajo v tako imenovano gledališče »u fris«, gre za termin, ki ga je skoval Aleks Sierz, pred tem so angleško dramatiko 90ih let imenovali dramatika sperme in krvi, pove režiserka Brina Klampfer, ki meni, da so ta dela danes pri nas še bolj aktualna, kot so bila ob svojem nastanku v devetdesetih letih. Mladi, ki se danes spoprijemajo s težko stanovanjsko sitaucijo v Ljubljani, tako morda lahko razumejo težave likov Lulu in Robbieja, ki se v igri znajdeta v težkek finančnem položaju, saj ju zapusti prijatelj in sostanovalec Mark, ki odide na kliniko za odvajanje od drog. Začne se njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje in za denar. V primerjavi z izhodiščnim delom pa so se ustvarjalci tokrat odločili manj poudariti vidik šoka v predstavi. Kot še doda režiserka, se lahko vprašamo tudi – koliko smo sploh še dovzetni za šok v sodobnem času, ko so vsaj toliko kot naslov predstave Shopping and fucking šokantni naslovi in novice, ki z lahkotno hitrostjo krožijo po spletu.
Petkov večer v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinaša gostovanje Berlinskih filharmonikov. Orkester, zaradi svoje izjemnosti pogosto imenovan tudi orkester solistov, v svoji več kot 100-letni zgodovini izkazuje glasbene presežke, Berlinski filharmoniki v svoje vrste sprejmejo le najbolj izjemne posameznike, vstopnice za njihove koncerte pa so razprodane po vsem svetu. V vrstah tega prestižnega orkestra so tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Z orkestrom Berlinskih Filharmonikov povezujemo nekatera najbolj bleščeča dirigentska imena polpretekle zgodovine in našega časa, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado in Simon Rattle, ki so desetletja gradili danes ikonično podobo orkestra. Leta 2019 je vodenje orkestra prevzel Kirill Petrenko, dvakratni "dirigent leta" po izboru italijanskih kritikov. Ljubljanski koncert je osebna izkaznica maestra Petrenka, ki nadvse rad širi simfonični železni repertoar in na sporede koncertov uvršča tudi redko izvajane ali spregledane kompozicije: tokrat sopostavlja radostno pastoralo druge simfonije Johannesa Brahmsa, sodobnost zvočne študije Photoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna in avantgardo poljske šole v prvi simfoniji Witolda Lutosławskega.
Vsebine Programa Ars
V Narodni galeriji v Ljubljani so se srečali trije veliki umetniki. Slikarka Metka Krašovec, pesnik Tomaž Šalamun in igralec Radko Polič - Rac, ki se je tokrat znašel v vlogi kustosa – zasnoval je namreč razstavo manj znanih umetničinih del in jih prepletel s Šalamunovo poezijo, ki jo je tudi sam interpretiral. Tako lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhnete posnetkom izbranih Šalamunovih pesmi, nekaj pa smo jih vpletli tudi v oddajo. Razstava se osredinja na manj znana dela Metke Krašovec, predvsem so to risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta si bila z življenjskim sopotnikom Tomažem Šalamunom ustvarjalno najbližje. Dvainštirideset risb in sliko je Polič izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, razstava pa po besedah direktorice galerije dr. Barbare Jaki tako kalejdoskopsko prepleta dela treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov. Foto: Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir Narodna galerija, Donacija Metke Krašovec, avtor fotografije Janko Dermastija, izrez fotografije
Kulturni praznik je mimo. Velike besede so izrečene. Karavana gre naprej. Na programih Radia Slovenija je bilo mogoče prisluhniti že 36. recitalu Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije in programa Ars. O kulturi se medtem prepiramo, kot še nikoli. Spor med kulturniki, nevladnimi organizacijam in ministrstvom je postal več kot spor. Postal je kulturna kriza. To, da se o kulturi toliko govori, najbrž ni slabo, vprašanje pa je, ali sploh še kdo posluša… ali razume? In to v času, ko se glede narodov, materinščin, nacionalnih kultur in človeške pozornosti, dogajajo epohalne spremembe. Vtise je zbral Blaž Mazi.
V ljubljanski Cukrarni, ki se je lani odprla z mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina, nadaljujejo program. V kletnem galerijskem prostoru so odprli razstavo umetnice Rose Barbe, ki je z delom Od izvora do pesmi vključena tudi v razstavo Čudovitost spomina. Njena razstava Zapiski z razstave, ki je na ogled od 8. februarja naprej, galerijski prostor preoblikuje v nekakšno celostno umetnino – sobo zapolnjujejo veliki jekleni okvirji, ki nosijo in predstavljajo njena različna video in skulpturalna dela, ta pa lahko povežemo tudi z delom, vključenim v skupinsko razstavo. Ob obisku kinematografov se večinoma prepustimo filmski naraciji in ne razmišljamo o sestavnih delih filmske magije. Besedilo, slika, zvok, tehnologija in še kaj so elementi, na katere film dekonstruira italijansko-nemška umetnica Rosa Barba, ki v ta medij posega onkraj ustaljenih norm njegovega dojemanja. Kot pove sama, je nikdar ni zanimala klasična naracija, temveč s filmskimi elementi ustvarja na zelo prostorski način. Film ni več nujno toliko nosilec nekega sporočila, temveč bolj del svojevrstne koreografije, pove umetnica: "Projekt Zapiski z razstave v Cukrarni pa razmišlja o tem, kaj je lahko razstava, kakšna bi lahko bila kinematografska razstava. Zgradila sem nekakšen oder z jeklenimi ogrodji, ki jih lahko razumemo kot risbo v prostoru, hkrati pa kot strukturno podporo drugim delom, vsem vključenim filmom in skulpturam. Vsako izmed teh del lahko doživljamo samostojno, a sestavljajo kinematografsko celoto, ki je tudi koreografija v času, saj se dela prižigajo in ugašajo. Moje sedanje delo je usmerjeno k premišljevanju o prostoru na ta način. " Gledalca povabi, naj se prosto giblje po prostoru in sam aktivno sooblikuje svojo izkušnjo. Posamična dela v odnosu do celote razume kot nekakšno približano izkušnjo, poleg filma pa so v ospredju še teme časa, svetlobe, zvoka in spomina ter arhivov. Prav o arhivih in arhiviranju razmišlja tudi njeno delo Od izvora do pesmi, ki je del skupinske mednarodne razstave Čudovitost spomina in ki tematizira avdiovizualno zbirko Kongresne knjižnice, ki ima sedež v Washingtonu. Ta velikanski arhiv AV del v nekdanjem bunkerju v mestu Culpeper jo je izjemno fasciniral, a temi arhiva in spomina sta v njenem delu pogosti: "V svojem delu se pogosto ukvarjam z arhivi in tem, kje najdemo spomine ter kako so ti vpisani v naša telesa ali v pokrajino. Zanima me, kako ljudje ustvarjamo arhive. Ta arhiv Kongresne knjižnice ni podoben muzejski zbirki, kjer kustosi osvetljujejo vključena dela in jih predstavljajo javnosti, temveč gre za nepregledno množico vsebin, ki so kompresirane skoraj do točke nerazumljivosti. V filmu se od tega arhiva premaknem k misli o Borgesovi Babilonski knjižnici, ki predstavlja vesolje v obliki velike knjižnice. Pogosto v svojih delih najprej opisujem prostor in njegovo zgodovino, potem pa se spustim v bolj fiktivno plast, ki omogoči, da izstopimo iz neke situacije in razmišljamo o prihodnosti, pozabimo na čas in razmislimo o tem, kaj je arhiv. "
Neveljaven email naslov