Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov