Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Vrhunci literature v zvočni obliki ta teden ponujajo širok razpon interpretacij verzov našega najslavnejšega pesnika.
Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen – in, če je sicer vse drugače kot doslej, stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.
Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.
A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi« razmišlja izr. prof. Marijan Dović. »Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbeno-političnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.
Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. »Ne stopi krotko v to dobrotno noč«, kot je besede »do not go gentle into that good night« prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.
Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo je za sabo je imel eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.
Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.
Besedila Anje Golob »se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu« je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.
Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko bolj vedro pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje - obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.
Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.
29. november
14.05 Humoreska tega tedna – Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
18.05 Spomini, pisma in potopisi – Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
22.05 Literarni portret – Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
23.50 Literarni nokturno – Velibor Čolić: Priročnik za izgnance30. november
23.50 Literarni nokturno – Oscar Wilde: Sebični velikan1. december
21.00 Literarni večer – Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času
23.50 Literarni nokturno – Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju2. december
11.05 Literarna matineja – Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
23.50 Literarni nokturno – Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa3. december
23.50 Literarni nokturno – France Prešeren: ob 220. obletnici rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)4. december
23.50 Literarni nokturno – Milan Jesih: Osemvrstičnice5. december
18.00 Izbrana proza – Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
23.50 Literarni nokturno – Niko Kuret: Miklavžev obisk
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov